VDSS sodba Pdp 240/2012

Jedro

Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo navedbam tožnika, vendar je kljub temu, da je tožnik že poračunal akontacije plačil in na podlagi tega podal tožbeni zahtevek le še za razliko v plači, ki je ni prejel, razsodilo, da se mora še enkrat upoštevati, da je tožnik prejel v izreku sodbe navedena plačila. Nepravilno je v presežku zahtevek zavrnilo, ker je dvakrat upoštevalo akontacijo in zmotno ugotovilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja delna utemeljenost tožbenega zahtevka. Nasprotno, glede na navedbe v tožbi, je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se zamudna sodba v tem delu v celoti glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki

- obračunati razliko v plači za mesec januar 2008 v bruto znesku 1.218,00 EUR od bruto zneska odvesti davke in prispevke za socialno varnost, tožeči stranki pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obresti od 19. 2. 2008 dalje do plačila;

- obračunati razliko v plači za mesec februar 2008 v bruto znesku 1.568,68 EUR od bruto zneska odvesti davke in prispevke za socialno varnost, tožeči stranki pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obresti od 19. 3. 2008 dalje do plačila;

- obračunati razliko v plači za mesec marec 2008 v bruto znesku 920,18 EUR od bruto zneska odvesti davke in prispevke za socialno varnost, tožeči stranki pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obresti od 19. 4. 2008 dalje do plačila;

- obračunati razliko v plači za mesec april 2008 v bruto znesku 2.613,00 EUR od bruto zneska odvesti davke in prispevke za socialno varnost, tožeči stranki pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obresti od 19. 5. 2008 dalje do plačila, vse v roku 8 dni.“

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 247,68 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati razliko bruto plače za mesec januar 2008 v znesku 1.218,00 EUR, za mesec februar v znesku 1.568,68 EUR, za mesec marec 2008 v znesku 920,18 EUR in za mesec april 2008 v znesku 2.613,00 EUR, od bruto zneskov odvesti davke in prispevke za socialno varnost, tožeči stranki pa izplačati neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti razvidne iz izreka, pri čemer se naj upošteva, da je tožeča stranka že prejela za mesec januar 2008 znesek v višini 550,00 EUR, za mesec februar znesek v višini 732,32 EUR in za mesec marec 2008 znesek v višini 1.582,32 EUR, v presežku pa tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora v 15 dneh od vročitve sodbe na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru nakazati stroške postopka v višini 261,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

Zoper navedeno zamudno sodbo v zavrnilnem delu vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka iz razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je že v tožbi podala navedbe, da ji tožena stranka iz naslova plač dolguje za mesec januar 2008 znesek 1.768,00 EUR (za 136 ur dela), za mesec februar 2008 znesek 2.301,00 EUR (za 177 ur dela), za mesec marec 2008 znesek 2.502,50 EUR (za 192,5 ur dela), za mesec april 2008 znesek 2.613,00 EUR (za 201 uro dela). Tožeča stranka je prejela akontacijo s strani tožene stranke v mesecu januarju 2008 v znesku 550,00 EUR, v mesecu februarju 2008 v znesku 300,00 EUR in v mesecu marcu 2008 v znesku 1.150,00 EUR, skupaj v višini 2.000,00 EUR ter z dne 7. 5. 2008 nakazilo v višini 432,32 EUR s pripisom plača za mesec februar 2008 in dne 7. 5. 2008 nakazilo v višini 432,32 EUR s pripisom plača za mesec marec 2008. Tožeča stranka je pri postavitvi tožbenega zahtevka že upoštevala akontacijo plačil s strani tožene stranke in zato za akontacijo plačil postavila nižji tožbeni zahtevek. Iz zamudne sodbe pa izhaja, da je sodišče v celoti sledilo navedbam tožeče stranke, vendar je kljub temu, da je tožeča stranka že poračunala akontacijo plačil in na podlagi tega podala znižan tožbeni zahtevek, razsodilo, da se mora še enkrat upoštevati, da je tožnik prejel v izreku sodbe navedena plačila. Sodišče je tako dvakrat upoštevalo akontacijo in v kolikor pritožnik ne bi podal pritožbe, bi bil oškodovan. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano zamudno sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter odloči o stroških pritožbe. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožeča stranka s predmetno tožbo vtoževala razliko v plači, v skupnem znesku 6.319,86 EUR in sicer za mesec januar 2008 v višini 1.218,00 EUR, za mesec februar 2008 v višini razlike 1.568,68 EUR, za mesec marec 2008 v višini 920,18 EUR in plačo za mesec april 2008 v znesku 2.613,00 EUR, pri čemer je pri postavljenem tožbenem zahtevku že upoštevala akontacijo plačil, ki jo je prejela in sicer v mesecu januarju 2008 v višini 550,00 EUR, v mesecu februarju 2008 v višini 300,00 EUR, v mesecu marcu 2008 v znesku 1.150,00 EUR, ter nakazilo z dne 7. 5. 2008 v višini 432,32 EUR s pripisom plače za mesec februar 2008 in istega dne nakazilo v višini 432,32 EUR s pripisom za plačo za mesec marec 2008. Ob upoštevanju akontacij plačil v skupnem znesku 2.000,00 EUR ter dveh plačil z dne 7. 5. 2008 v skupnem znesku 864,64 EUR (432,32 x 2) je tožeča stranka postavila le še zahtevek v višini razlike v skupnem znesku 6.319,86 EUR.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se zavrnilna sodba iz tretjega odstavka 318. člena ZPP izda ob pogojih iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena, le da gre za nasprotni pomen pogojev iz 3. točke. Tudi navedeno delno zamudno sodbo sodišče torej izda le v primeru, da tožena stranka ne odgovori na tožbo (1. točka prvega odstavka), vendar le ob dodatnem pogoju, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost dela tožbenega zahtevka. Podana mora biti očitna neutemeljenost, ki ne pušča dvoma v neutemeljenost oziroma utemeljenost zahtevka. Ker je tudi zavrnilna sodba iz tretjega odstavka 318. člena ZPP izdana brez sodelovanja tožene stranke, veljajo glede dejanskega stanja zanjo enaka pravila, kot za zamudno sodbo izdano v smislu prvega odstavka tega člena.

Sodišče samo povzema tožbene navedbe, da tožnik zatrjuje, da mu tožena stranka dolguje plače za mesec januar 2008, februar 2008, marec 2008 in april 2008. Prav tako povzema višino plač za navedene mesece, upoštevajoč ure dela, vse kar izhaja iz navedb v tožbi (za mesec januar 2008 v višini 1.768,00 EUR, za mesec februar 2008 v višini 2.301,00 EUR, za mesec marec 2008 v višini 2.502,50 EUR, ter za mesec april 2008 v višini 2.613,00 EUR) in kljub temu, da sodišče prve stopnje ni prezrlo navedb tožnika, da je od tožene stranke prejel akontacije (za mesec januar 2008 v višini 550,00 EUR, za mesec februar 2008 v višini 300,00 EUR, za mesec marec 2008 v višini 1.150,00 EUR, ter dne 7. 5. 2008 nakazilo v višini 432,32 EUR s pripisom plača za mesec februar 2008 in istega dne nakazilo v višini 432,32 EUR s pripisom plača za mesec marec 2008), pa je očitno prezrlo, da je tožnik v tožbi tudi navedel, da je ob upoštevanju akontacije plačil (v skupnem znesku 2.000,00 EUR ter dveh plačil v znesku po 432,32 EUR), te odštel in uveljavljal le še razliko v plači za posamezne mesece. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo navedbam tožnika, vendar je kljub temu, da je tožnik že poračunal akontacije plačil in na podlagi tega podal tožbeni zahtevek le še za razliko, razsodilo, da se mora še enkrat upoštevati, da je tožnik prejel v izreku sodbe navedena plačila in zato nepravilno v presežku zahtevek zavrnilo. Sodišče je tako dvakrat upoštevalo akontacijo in zmotno ugotovilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja delna utemeljenost tožbenega zahtevka. Nasprotno, glede na navedbe v tožbi, je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ob pravilni uporabi materialnega prava iz navedb v tožbi v celoti izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zato je na podlagi 5. točke 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani zavrnilni del zamudne sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo tudi preostalemu delu tožbenega zahtevka, kakor izhaja iz izreka sodbe.

Ker je tožnik s pritožbo uspel, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov. Pri odmeri višine utemeljenih stroškov v znesku 247,68 EUR je pritožbeno sodišče upoštevalo stroške pritožbe v znesku 206,40 EUR po tarifni številki 3210 v zvezi z 36. členom Zakona o odvetniški tarifi (129 EUR x 1.6) in 20 % DDV v višini 41,28 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.09.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 771/2010
• VDSS sodba Pdp 201/2011
• VDSS sodba Pdp 33/2011