VDSS sklep Pdp 230/2012

Jedro

Sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da tožena stranka (glede dela tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo stroškov prevoza na delo in z dela ter prehrane in sorazmernega dela regresa za letni dopust) ni podala obrazloženega odgovora na tožbo. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da prereka vse navedbe v tožbi in da tožnica ni upoštevala, da je bil nad njo začet postopek prisilne poravnave. Takšen odgovor se šteje za obrazloženega in preprečuje izdajo (delne) zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici za obdobje od 1. 6. 2010 do 21. 8. 2010 izplačati stroške prevoza na delo in z dela ter stroške prehrane med delom v skupnem znesku 448,92 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneskov, razvidnimi iz 1. točke izreka sodbe. V 2. točki izreka je toženi stranki naložilo, da je dolžna za tožnico obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2010 v bruto znesku 305,89 EUR in po plačilu zakonsko določenega davka tožnici izplačati neto znesek regresa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške tega postopka v višini 80,50 EUR v roku osmih dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila pod izvršbo.

Zoper delno zamudno sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga po 3. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, tožnici pa naloži plačilo stroškov tožene stranke v zvezi s to pritožbo. Navaja, da je izpodbijana sodba nepravilna in nezakonita, saj sodišče ni pravilno uporabilo materialnega prava. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo namreč v celoti prerekala trditve tožnice tudi v delu, ki se nanašajo na plačilo stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in sorazmernega dela regresa za letni dopust. To jasno izhaja iz zapisa v 1. odstavku odgovora na tožbo, v katerem je tožena stranka navedla, da prereka vse navedbe tožnice v tožbi, kolikor se z njimi izrecno ne strinja. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo izrecno prerekala način izračuna obresti tožnice, ki se nanaša na zahtevek kot celoto, torej tudi glede izplačil stroškov prehrane, prevoza na delo ter regresa. Meni, da so izdatki oziroma plačila stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in sorazmernega dela regresa za letni dopust neločljivo povezani z izplačevanjem plače, zato je tožena stranka že s tem, ko je prerekala trditve tožnice glede razlike v plači, istočasno prerekalo tudi trditve glede stroškov prevoza, prehrane ter regresa. Priglaša stroške pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano delno zamudno sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbo 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je izdalo delno zamudno sodbo, saj je ugotovilo, da so v delu tožbe, kjer je tožnica od tožene stranke zahtevala plačilo stroškov prevoza na delo, stroške prehrane ter plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust, izpolnjeni vsi pogoji po 318. členu ZPP in sicer da tožena stranka na tožbo v delu, ki se nanaša na navedena plačila v roku 30-ih dni za odgovor, na tožbo ni odgovorila, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je torej izdalo delno zamudno sodbo, kljub temu da je tožena stranka na tožbo odgovorila. Po stališču sodišča prve stopnje iz odgovora na tožbo ni razvidno, da bi tožena stranka nasprotovala tudi zahtevkom, ki so nanašajo na plačilo stroškov prevoza na delo in z dela, prehrane med delom in sorazmernega dela regresa za letni dopust, na podlagi te ugotovitve pa je štelo, da tožena stranka v tem delu tožbenega zahtevka ni podala odgovora na tožbo. Ker je ugotovilo, da so izpolnjeni tudi vsi ostali pogoji iz 318. člena ZPP, je izdalo delno zamudno sodbo.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da prereka navedbe v tožbi, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja. Poleg tega je poudarila, da tožnica v tožbi ni upoštevala, da je bil nad toženko začet postopek prisilne poravnave in da navedenega tožnica ni upoštevala pri obračunu obresti za tisti del terjatev, ki je v plačilo zapadel pred začetkom postopka prisilne poravnave. V skladu z določbo 277. člena ZPP mora tožena stranka odgovoriti na tožbo v 30-ih dneh od njene vročitve. Sodišče opozori toženo stranko, da bo v primeru, če ne bo odgovorila ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo zamudno sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo. Po določbi 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen, pri čemer mora iz obrazložitve odgovora izhajati ali tožena stranka nasprotuje zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Po stališču pritožbenega sodišča za obrazloženost odgovora na tožbo povsem zadošča, da iz njega izhaja, da tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku in da obrazloži razloge svojega nasprotovanja oziroma, da razloži, zakaj se tožbenemu zahtevku upira.

Sodišče prve stopnje je tako izdalo delno zamudno sodbo, čeprav niso bili izpolnjeni vsi pogoji pogoji iz 1. odstavka 318. člena ZPP za njeno izdajo, kar je absolutno bistvena kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba tožene stranke je tako utemeljena, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano delno zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP), saj kršitve postopka samo ne more odpraviti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

17.09.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1080/2011
• VDSS sodba Pdp 557/2011
• VDSS sodba Pdp 439/2011