<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 202/2012

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.202.2012
Evidenčna številka:VDS0008809
Datum odločbe:07.03.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka

Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe sicer navedlo, kateri materialni predpisi so podlaga za odločitev, vendar pa to ne zadošča za njen preizkus, saj ni razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo za podlago svoje odločitve. Ker teh dejstev sodišče ni navedlo, izpodbijane zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži z dokončno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožeči stranki plača znesek 10.538,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2010 dalje do plačila (točka I. izreka) in ji povrne stroške postopka v znesku 561,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka (točka II. izreka).

Zoper takšno zamudno sodbo se toženec pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da je sodišče prve stopnje postalo stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi šele s pravnomočnostjo sklepa Višjega sodišča v Celju Cp 501/2011 z dne 20. 10. 2011. Ta sklep je postal pravnomočen šele 30. 11. 2011, ko je bil vročen tožencu, zato so vsa pravna dejanja sodišča prve stopnje pred tem datumom brez pravnega učinka. Sodišče prve stopnje je že 18. 11. 2011 toženca pozvalo v postopek mediacije, toženec je podal soglasje k začetku postopka mediacije, obenem pa je njegova pooblaščenka po telefonu sporočila, da še ni prejel tožbe v odgovor. Toženec je 30. 11. 2011 prejel sklep o odločitvi Višjega sodišča v Celju glede stvarne pristojnosti. Zato je utemeljeno štel, da je 30-dnevni rok za odgovor na tožbo pričel teči šele takrat, ko je Delovno sodišče v Celju postalo stvarno pristojno za reševanje in ne takrat, ko je izven svoje pristojnosti kontaktiralo s tožencem. Potrebno je šteti, da je bila tožba tožencu pravilno vročena šele po pravnomočnosti sklepa Višjega sodišča v Celju, Cp 501/2011 z dne 20. 10. 2011 in da pred tem rok za odgovor na tožbo še ni mogel teči. Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo kljub temu, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožbene navedbe so nesklepčne in same s seboj v nasprotju, kar je razvidno iz obsežnega odgovora na tožbo, ki ga je toženec vložil 28. 12. 2011. Toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, zlasti glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Toženec zoper izpodbijano zamudno sodbo izrecno uveljavlja tudi pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vendar pa drugi odstavek 338. člena ZPP določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato pritožbeno sodišče tega pritožbenega razloga ni upoštevalo.

Zmotno je pritožbeno stališče, da naj bi bila brez pravnega učinka vročitev tožbe v odgovor, ker takrat še ni postal pravnomočen sklep Višjega sodišča v Celju, Cp 501/2011 z dne 20. 10. 2011. Res je sicer, da v pravni teoriji v preteklosti ni bilo enotnega stališča glede vprašanja, kdaj postanejo pravnomočne sodbe, ki jih ni več mogoče izpodbijati s pritožbo. Vendar pa je sodna praksa zavzela enotno stališče, da takšna sodba postane pravnomočna že z dnem izdaje in ne šele z dnevom vročitve strankam. Prvi odstavek 339. člena ZPP namreč določa, da postane pravnomočna sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo. Navedeno pomeni, da je sklep Višjega sodišča v Celju, Cp 501/2011 z dne 20. 10. 2011 postal pravnomočen tega dne in ne šele 30. 11. 2011, kot zmotno domneva toženec. Sodišče prve stopnje je bilo zato pristojno, da dne 24. 11. 2011 opravi vročitev tožbe tožencu, saj je takrat postal pravnomočen sklep Okrajnega sodišča v Žalcu, s katerim je to odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti zadevo odstopilo sodišču prve stopnje, ki je spis nato prejelo 10. 11. 2011.

Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bila tožba tožencu 21. 11. 2011 pravilno vročena v odgovor in da toženec nanjo ni odgovoril v roku 30 dni, čeprav je bil opozorjen, da bo sodišče izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo, če v postavljenem roku ne bo odgovoril na tožbo, ali če odgovor ne bo obrazložen.

Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni preverilo sklepčnosti tožbe. V razlogih je sicer navedlo, da je preverjalo ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, vendar v nadaljevanju tega ni storilo. Sodišče prve stopnje v 4. in 5. točki obrazložitve sicer navaja, kateri materialni predpisi so podlaga za izdajo zamudne sodbe, vendar pa to ne zadošča za njen preizkus. Iz obrazložitve zamudne sodbe mora biti povsem jasno razvidno, katera so tista pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče vzelo za podlago svoje odločitve. Sodišče prve stopnje teh dejstev ni navedlo, zato izpodbijane zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kadar toženec ne odgovori na pravilno vročeno tožbo, se sicer res šteje, da so resnična vsa dejstva, ki so v tožbi navedena, vendar pa mora sodišče kljub temu ta dejstva subsumirati pod pravna pravila, ki jih je potrebno uporabiti. Sodišče mora torej preizkusiti ali so v abstraktni pravni normi opisani znaki uresničeni v dejanskem stanju, kakršno izhaja iz navedb v tožbi. Nobene sodbe ni možno preizkusiti, če ne vsebuje tako zgornje kot spodnje premise sodniškega silogizma. Zgornji stavek (praemissa maior) sodniškega sklepanja je abstraktno pravna norma, spodnji stavek (praemissa minor) pa je konkretno dokazano dejansko stanje. Obrazložitev izpodbijane sodbe sploh ne vsebuje praemisse minor, zato izpodbijane zamudne sodbe ni možno preizkusiti.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je po svoji naravi takšna, da je v pritožbenem postopku ni možno sanirati, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek..

V novem postopku bo sodišče prve stopnje tudi dejansko opravilo tehtanje ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. V kolikor bo ugotovilo, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, bo v obrazložitvi tudi konkretno navedlo katera so tista dejstva, na podlagi katerih je toženec toženi stranki dolžan plačati vtoževani znesek ter katera pravna norma je pri tem bila uporabljena in kako jo je sodišče razlagalo. V kolikor pa bo ugotovilo, da tožba ni sklepčna, bo moralo navesti, zakaj ob pravilni uporabi materialnega prava iz dejstev, ki so navedena v tožbi ne izhaja vtoževana posledica.

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.


Zveza:

ZPP člen 318, 324, 324/4, 339, 339/1, 339/1-14.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1NTU4