<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 180/2012

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.180.2012
Evidenčna številka:VDS0008802
Datum odločbe:21.03.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro

Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, saj utemeljenost tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnica je namreč navedla, da je bila odpoved podana prepozno in iz neutemeljenega razloga, da tožena stranka ni izdelala programa reševanja presežnih delavcev (čeprav je šlo za večje število delavcev) in da ni preverila, ali je tožnico mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, dokvalificirati oziroma prekvalificirati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, s katero je razsodilo, da se ugotovi, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 4. 10. 2011 nezakonita in se razveljavi (I. točka). V nadaljevanju je razsodilo, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 31. 3. 2011 še traja, tako da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji v istem roku priznati vse pravice iz delovnega razmerja, jo za ves čas do vrnitve nazaj na delo prijaviti v zavarovanje ter ji za čas trajanja nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati pripadajočo bruto plačo v višini vsakomesečnih osnovnih plač z vsemi dodatki, tako, kot če bi delala ter od tako dobljenih zneskih obračunati in odvesti vse davke in prispevke, neto zneske pa izplačati, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti vsakomesečne plače, to je od vsakega 18. dne v mesecu za plačo za pretekli mesec, dalje do plačila, vse v roku 8 dni pod izvršbo (II. točka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 403,08 EUR, v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka za plačilo stroškov do plačila (III. točka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v členu 318 ZPP (točka 3 in 4) ter iz razlogov navedenih v členu 338 ZPP (točka 1 in 2) v povezavi z določbo člena 339 ZPP (točka 7) ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano zamudno sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne kot neutemeljen in odloči, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka, podrejeno pa da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Izpodbijana zamudna sodba je nezakonita, ker utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in ker so dejstva v popolnem nasprotju s splošno znanimi dejstvi. Tožena stranka je tožnici dne 3. 10. 2011 na podlagi 83. člena Zakona o delovnih razmerjih vročila obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dne 4. 10. 2011 pa ji je še redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Splošno znano dejstvo je, da so pri toženi stranki poslovne in likvidnostne razmere zaostrene do te mere, da je bilo vprašljivo nadaljnje poslovanje tožene stranke. Takšne razmere so bile znane po objavah v medijih in intervjujih predstavnikov vodstva družbe in sindikatov. Tožena stranka je imela pretežni del časa blokirane račune in izjemne težave pri poslovanju. Dejstvo je, da se pogoji poslovanja gradbene dejavnosti slabšajo vse od leta 2008. Tožena stranka si je vseskozi prizadevala rešiti nastali položaj in odpustiti čim manj delavcev, ki imajo bogata strokovna znanja in izkušnje, med temi pa je bila vsekakor tudi tožnica. Tožena stranka je v začetku novembra 2011 začela odpovedovati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. V konkretnem primeru je bila podana odpoved tožnici pravočasna, saj je šele po drugem rebalansu plana tožene stranke avgusta 2011 postalo jasno, da tožena stranka tožnici na delovnem mestu „samostojni planer“ ne bo več mogla zagotavljati dela, drugega ustreznega dela pa tožena stranka tudi ni imela na razpolago. Utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Navedbe tožnice, da je „celo vodja tehnične priprave dela M.G. pričel opravljati dela, ki jih je prej opravljala tožnica“ kažejo na racionalizacijo pri toženi stranki in na dejstvo, da je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.

Tožnica podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Navaja, da sodišče ni storilo kršitve iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zamudne sodbe ni izdalo v nasprotju z določbami ZPP. ZPP v 318. členu določa pogoje za izdajo zamudne sodbe. Ker morajo biti razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi povezani z delom delovnega mesta po obstoječi pogodbi o zaposlitvi, je pritožbeno sklicevanje tožene stranke na splošno znana dejstva glede poslovnih in likvidnostnih razmer ter splošnih pogojev poslovanja v gradbeništvu, neutemeljeno. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

- da ne gre za zahtevek, s katerimi stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP);

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pasivnost tožene stranke je torej eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb v postopku za izdajo zamudne sodbe, zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na tak način, kot takrat, kadar gre za kontradiktorno sodbo. Zamudna sodba je izraz afirmativne litiskontestacije, kar pomeni, da se vzpostavlja domneva, da tožena stranka, ki ni odgovorila na tožbo, priznava trditve, na katere tožnik opira svoj zahtevek.

Ni podana zatrjevana bistvena kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP (7. točka), ki sicer določa, da je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. Ob navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila toženi stranki tožba skupaj s pozivom na odgovor na tožbo v roku 15 dni z opozorilom, da bo v primeru, če v roku 15 dni na tožbo ne bo odgovorila ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, izdalo sodbo, s katero bo toženemu zahtevku ugodilo (zamudna sodba). Tožba je bila toženi stranki vročena dne 25. 11. 2011, 15-dnevni rok za odgovor na tožbo je potekel dne 12. 12. 2011, tožena stranka pa je podala odgovor na tožbo s priporočeno poštno pošiljko šele dne 22. 12. 2011, torej prepozno.

Pritožba tudi izpostavlja kršitev 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, to je, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožbeno sodišče se v celoti strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da utemeljenost tožbenega zahtevka tožnice za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko za nedoločen čas, pri čemer ji je tožena stranka podala odpoved dne 4. 10. 2011 iz poslovnega razloga. Tožnica je navajala, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno in je že iz tega razloga nezakonita, kar predstavlja kršitev iz šestega odstavka 88. člena ZDR, prav tako pa je bila podana iz neutemeljenega razloga (kršitev drugega odstavka 88. člena ZDR) in tožena stranka ni izdelala programa reševanja presežnih delavcev, kar predstavlja kršitev 96. člena ZDR in ker tožena stranka ni preverila ali je tožnico mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, dokvalificirati oziroma prekvalificirati. Ker se odpoved sklicuje na rebalans gospodarskega načrta in rebalans kadrovskega načrta z dne 31. 3. 2011, je navedena odpoved izdana prepozno, po izteku šestmesečnega roka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tudi dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica ali z dejstvi, ki so splošno znana. Razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi morajo biti povezani z delom delovnega mesta po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in je zato pritožbeno sklicevanje tožene stranke na splošno znane pogoje poslovanja v gradbeništvu neupoštevno.

Glede na ostale pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče tudi poudarja, da drugi odstavek 338. člena ZPP izrecno določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar sicer predstavljajo ostali pritožbeni ugovori tožene stranke v pritožbi.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj le ta ni prispeval k rešitvi zadeve. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.


Zveza:

ZPP člen 318. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/3, 88/6, 96.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1NTUx