<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 161/2012

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.161.2012
Evidenčna številka:VDS0008796
Datum odločbe:07.03.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - vročitev tožbe - osebna vročitev - vročitev pravni osebi - bistvena kršitev določb postopka - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro

ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabi ureditev, ki velja za fizične osebe, in se - če gre za vročanje po pošti - pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja. Ker v obravnavani zadevi pisanje (tožba s pozivom na odgovor) ni bilo vročeno toženi stranki na opisani način, je sodišče prve stopnje ob izostanku odgovora na tožbo nezakonito izdalo zamudno sodbo, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji, določeni s 318. členom ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki dne 30. 9. 2011, nezakonita (I. točka izreka); da tožeči stranki delovno razmerja pri toženi stranki ni prenehalo in na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 3. 2011 še traja za nedoločen čas, zato jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo, na delovno mesto operativni vodja, z osnovno bruto plačo 2.551,00 EUR (II. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožečo stranko prijaviti v delovno razmerje in ji za čas do vrnitve na delo obračunati nadomestilo plače v mesečnem znesku 2.971,92 EUR, ji po odvodu prispevkov in davkov izplačati pripadajoči neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestni od 16. dne v mesecu za pretekli mesec (III. točka izreka) in ji povrniti pravdne stroške v višini 637,08 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, do takrat brez obresti, v primeru zamude pa od tega datuma dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper zamudno sodbo se pravočasno iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, saj tožba toženi stranki ni bila vročena skladno z določili 142. člena ZPP, ki določa, da se tožba vroča osebno. Sodišče je namreč tožbo toženki vročalo z navadno vročitvijo, ki je bila oddana na pošti dne 4. 11. 2011. Tako je izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami 318. člena ZPP, saj za njeno izdajo niso bili izpolnjeni zakonski pogoji, ker tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena v odgovor. Poleg tega pa tudi nista bila izpolnjena nadaljnja pogoja iz 318. člena ZPP, saj iz Dogovora z dne 30. 9. 2011, ki ga je tožnik priložil tožbi, izhaja, da se je tožnik odpovedal pravici do uveljavljanja sodnega varstva zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 9. 2011, zaradi česar je bila njegova tožba nedopustna in bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči. Da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena, pa izhaja tudi iz ostalih listin, ki jih je tožnik priložil k tožbi. Glede na navedeno, sodišče prve stopnje ni imelo zakonitega razloga za izdajo zamudne sodbe, saj nista bila izpolnjena razloga za izdajo zamudne sodbe iz 3. in 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP. Poleg tega pa je prekoračilo tožbeni zahtevek, ko je odločilo, da mora tožena stranka obveznosti iz II. in III. točke izreka izvršiti v roku 8 dni pod izvršbo, saj tega tožnik v svojem zahtevku ni zahteval. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži v plačilo pritožbene stroške.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe kot neutemeljene in zlasti poudarila, da je tožena stranka svoje navedbe v pritožbi prilagodila cilju, da bi s pritožbo uspela. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je v odgovoru na odgovor na pritožbo, navedbe tožeče stranke prerekala in vztrajala pri pritožbenih navedbah.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZP, Ur. l. RS, št. 26799 in nadaljnji) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pravna podlaga za izdajo zamudne sodbe je 318. člen ZPP, ki določa, da če tožena stranka v roku iz 277. člena istega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor,

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP),

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi,

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena v odgovor. Iz povratnice pripete k list. št. 6 izhaja, da je bilo sodno pisanje, ki je vsebovalo tožbo in poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo, puščeno v predalčniku tožene stranke. Po 1. odstavku 142. člena ZPP se tožba vroča osebno stranki. Tožena stranka je pravna oseba, kateri se vročanje opravi po 133. členu ZPP in sicer tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali pa delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali sedežu. Po 3. odstavku 139. člena ZPP se pravni osebi vroča na naslovu, ki je vpisan v register. ZPP pa ne ureja posebej, kako se pisanja iz 142. člena ZPP vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, kadar vročitev po 133. členu ni mogoča. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v zadevi opr. št. II Ips 13/2010 z dne 20. 5. 2010 zavzelo stališče, da v procesnem pravu na podlagi zakonske analogije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve kot velja za fizične osebe. Tako je potrebno pri vročanju pisanj iz prvega odstavka 142. člena ZPP tudi, ko se ta vročajo subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP uporabiti določbe 3., 4. in 5. odstavka 142. člena ZPP, ki veljajo za fizične osebe. V tej zadevi tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena v odgovor, saj je bilo sodno pisanje takoj puščeno v predalčniku. Tako niti ni bila poskušena vročitev po 133. členu ZPP, prav tako pa tudi ni bila vročitev opravljana po določilih 142. člena ZPP, ker obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in da se le-to lahko dvigne v roku 15 dni, ni bilo puščeno v predalčniku tožene stranke. Ker tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena, ni bil izpolnjen prvi pogoj, ki ga 318. člena ZPP v 1. odstavku določa za izdajo zamudne sodbe, s tem pa je sodišče prve stopnje storilo kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 354. členom ZPP). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje o zadevi odločiti po vsebini, saj pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP niso izpolnjeni. Ob tem, glede na pritožbene navedbe, pritožbeno sodišče poudarja, da se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da delavca pisni dogovor, s katerim se je odpovedal sodnemu varstvu, ne zavezuje, saj je tak dogovor ničen.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 133, 139, 139/3, 141, 142, 142/6, 318 in 318/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1NTQ1