VDSS sodba in sklep Pdp 12/2012

Jedro

Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje je zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reintegracijo in reparacijo ugodilo na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev. Preizkusilo je le, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi ali z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijani del sodbe in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 22. 6. 2011 nezakonita in se razveljavi (1. točka izreka); delovno razmerje tožniku ni prenehalo s potekom 45 – dnevnega odpovednega roka, temveč še traja (2. točka izreka); tožena stranka je dolžna tožnika od prenehanja delovnega razmerja dalje prijaviti v socialno zavarovanje (3. točka izreka); ga pozvati nazaj na delo in mu omogočiti delo na ustreznem delovnem mestu, skladno s pogodbo o zaposlitvi (4. točka izreka); ter mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja od prenehanja delovnega razmerja dalje, kot izhaja iz 5. točke izreka sodbe. Kar je tožnik zahteval več, je zavrnilo. S sklepom je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 555,96 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper zamudno sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, iz katerih se lahko izpodbija zamudna sodba. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi zamudno sodbo in sklep sodišča prve stopnje in tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da ugodi pritožbi, razveljavi zamudno sodbo in sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da niso v celoti izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tožnik v tožbi navaja, da v utemeljitvi odpovedi niso navedeni konkretni razlogi, zaradi katerih je postalo tožnikovo delo nepotrebno. Tem navedbam je sodišče prve stopnje sledilo, tudi po mnenju sodišča so razlogi, ki jih tožena stranka navaja presplošni, ni navedeno, da se delovno mesto tožnika ukinja oziroma, da njegovo delo ni več potrebno. Tožena stranka je v odpovedi pogodbe o zaposlitvi jasno zapisala in obrazložila poslovne razloge, ki so pripeljali do prenehanja potreb večjemu številu delavcev v celotni banki, saj so bili izpolnjeni pogoji iz 96. člena ZDR. S strani uprave je bil sprejet 30. 5. 2011 program razreševanja presežnih delavcev, ki je bil posredovan tudi reprezentativnima sindikatoma. Ne drži ugotovitev sodišča, da v odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedeno, da se delovno mesto ukinja. To dejstvo izhaja iz 4. in 5. odstavka obrazložitve odpovedi. Tožena stranka izpodbija tudi sklep o povrnitvi stroškov postopka iz razloga, ker sodba še ni pravnomočna.

Pritožbi nista utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe in sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji v zvezi s 366.členom ZPP). Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni bistveno kršilo določb postopka in da je odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava.

Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo, priznava dejanske tožbene navedbe, zaradi česar izreče sodišče sodbo, ne da bi izvedlo dokazni postopek, ki ga sicer mora izvesti, pri čemer je izdaja zamudne sodbe dopustna v primeru, če so navedena dejstva v tožbi takšne narave, iz katerih izhaja sklepčnost zahtevka.

V 318. členu ZPP je določeno, da če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.) da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

2.) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. odstavek 3. člena ZPP);

3.) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

4.) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik oziroma z dejstvi, ki so splošno znana. Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji po 1. odstavku 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Po navedeni zakonski določbi ima sodišče pooblastilo, da meritorno odloča o stvari le na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev, pri čemer je predmet preizkusa le-to, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi, ali pa z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam. Neutemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke, da za izdajo izpodbijane zamudne sodbe ni bil izpolnjen pogoj iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, ker naj bi bila dejstva, na katera je tožnik oprl tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da mu je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ter da v utemeljitvi odpovedi niso navedeni konkretni razlogi, zaradi katerih je tožnikovo delo postalo nepotrebno. Tožbi je tožnik predložil obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 6. 2011 in odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 6. 2011. Nobena od navedenih listin ni v nasprotju z dejstvi, ki jih je tožnik v tožbi zatrjeval.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je bilo pravilno uporabljeno. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alinee 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Iz vsebine obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ne izhaja, da so podani resni in utemeljeni razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (2. odstavek 88. člena ZDR).

Pravilna je tudi odločitev o stroških postopka. Tožnik ni uspel le z neznatnim delom, zato mu je tožena stranka glede na določbo 154. člena ZPP dolžna povrniti stroške postopka v celoti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zoper izpodbijani del sodbe in zoper sklep zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del zamudne sodbe in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

01.08.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1046/2011
• VDSS sodba Pdp 1455/2008
• VDSS sodba in sklep Pdp 147/2010