VDSS sodba Pdp 107/2012

Jedro

Sodišče prve stopnje ob izdaji zamudne sodbe dejanskega stanja ne preverja, saj o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloča na podlagi v tožbi navedenih dejstev. Pri tem le preveri, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišče prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki:

- obračunati bruto plačo za april 2011 v mesečnem znesku 748,10 EUR in po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2011 dalje do plačila,

- obračunati bruto plačo za maj 2011 v mesečnem znesku 748,10 EUR in po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek plače skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2011 (pravilno: od 19. 6. 2011) dalje do plačila (I. točka izreka).

- plačati regres za letni dopust za leto 2009 v znesku 710,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje do plačila ter od obračunanega bruto zneska regresa odvesti akontacijo dohodnine (II. točka izreka),

- plačati regres za letni dopust za leto 2010 v znesku 750,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila ter od obračunanega bruto zneska regresa odvesti akontacijo dohodnine (III. točka izreka),

- plačati sorazmerni regres za letni dopust za leto 2011 v znesku 312,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 dalje od plačila ter od obračunanega bruto regresa odvesti akontacijo dohodnine (IV. točka izreka),

- povrniti njene pravdne stroške v znesku 243,96 EUR v roku 15 dni, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka).

Zoper zamudno sodbo se z laično pritožbo pritožuje tožena stranka. Poudarja, da tožeča stranka navaja neresnične podatke, saj tožnik pri njej ni bil zaposlen od 15. 12. 2007 in tudi ne do 30. 5. 2011. Tožnik je od tožene stranke enostavno izginil brez kakršnegakoli ustnega ali pisnega obvestila in tudi ni spoštoval konkurenčne klavzule, saj se je takoj zaposlil pri podjetju, v katerem je v času trajanja zaposlitve pri toženi stranki preko nje delal. Tožnik se je tudi zavezal, da bo toženi stranki povrnil škodo zaradi nespoštovanja odpovednega roka zaradi predčasne prekinitve pogodbe o zaposlitvi v višini 5.000,00 EUR. Zaradi tega meni, da gre pri njem samo za maščevanje in zavajanje sodišča, zato predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi.

Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa le še dodaja:

Pravna podlaga za izdajo zamudne sodbe je 318. člen ZPP, ki določa, da če tožena stranka v roku iz 277. člena istega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- da je toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor,

- da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP),

- da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi,

- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Tožena stranka v pritožbi smiselno sodišču prve stopnje očita, da ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče ob izdaji zamudne sodbe dejanskega stanja ne preverja, saj o utemeljenosti tožbenega zahtevka odloča na podlagi v tožbi navedenih dejstev in preveri le še, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali splošno znanimi dejstvi. Skladno z 2. odstavkom 338. člena ZPP pa se zamudna sodba zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.

Po preizkusu vseh pritožbenih navedb, ki jih tožena stranka uveljavlja v pritožbi, se je pritožbeno sodišče, opredelilo le do tistih, ki bi lahko bile odločilne (1. odstavek 360. člena ZPP) in ugotovilo, da za drugačno presojo v tej zadevi niso pomembne. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k pravilni rešitvi ni bistveno prispevala (155. člen ZPP).

Datum zadnje spremembe:

19.04.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 525/2012
• VDSS sodba Pdp 859/2011
• VDSS sodba Pdp 1072/2011