<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 1207/2011

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.1207.2011
Evidenčna številka:VDS0008356
Datum odločbe:12.01.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - nadomestilo plače - bolniški stalež

Jedro

Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za obdobje od marca 2011 do julija 2011 obračunati nadomestilo plač in sicer od vsakomesečega bruto zneska v višini 734,15 EUR odvesti predpisane davke in prispevke in neto znesek 562,00 EUR izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. dne v naslednjem mesecu za znesek iz preteklega meseca do plačila (I. točka izreka). Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 272,04 EUR, v roku 8 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tako določene zapadlosti dalje do plačila (II. točka izreka).

Zoper zamudno sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka se nikakor ne strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, ko je navedlo, da ni imelo razloga, da ne bi poklonilo vere tožniku in je zato utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku. Prav tako sodišče prve stopnje ni pravilno odločilo o plačilu stroškov, saj je pod II. točko zapisalo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 272,04 EUR v roku 8 dni od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tako določene zapadlosti dalje do plačila, tak izrek pa ni pravilen, kajti pravdni stroški se plačajo šele od pravnomočnosti dalje. Navaja tudi, da sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo, da tožba ni bila pravilno vročena. Zaradi tega predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa le še dodaja:

Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da se tožena stranka v pritožbi zgolj pavšalno sklicuje na to, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, ki jih v pritožbi ne opredeli. Zaradi tega, je pritožbeno sodišče, kot je že navedeno, pazilo le na tiste kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, le-teh pa v zamudni sodbi sodišča prve stopnje ni našlo.

Sodišče prve stopnje je, čeprav ni tega izrecno zapisalo, zamudno sodbo izdalo skladno s 318. členom ZPP. Ugotovilo je, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena, vendar ta nanjo ni odgovorila v 30 dnevnem roku po 277. členu ZPP. Pritožba sicer navaja, da toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena, vendar ne pojasni razloga. Kot izhaja iz vročilnice pripete k pozivu tožene stranke za podajo odgovora na tožbo na l. št. 3-4, je bila tožba toženi stranki vročena dne 31. 8. 2011 na sedežu tožene stranke, zato je vročitev pravilna. Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je sodišče prve stopnje pravilno preverilo in ugotovilo, da so podani vsi razlogi za izdajo zamudne sodbe. Zahtevek za obračun in izplačilo nadomestil plač ni zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP). Utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Iz pritožbenih navedb ne izhaja, zakaj in s čim se tožena stranka ne strinja. Ker je dolžan delodajalec delavcu v času daljše odsotnosti z dela (nad 30 delovnih dni) v primeru nezmožnosti za delo delavca zaradi bolniškega staleža, izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja (3. odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih – Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji), je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo, materialno pravno pravilna.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da odločitev o stroških postopka, glede teka zakonskih zamudnih obresti, ni pravilna. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti je pravilna. Odločitev o stroških postopka postane pravnomočna in izvršljiva z iztekom paricijskega roka, če seveda ni pritožbe in takrat stroški postopka zapadejo v plačilo. Ker je nasprotna stranka s plačilom v zamudi, je poleg glavnice stroškov, dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti (378. člen Obligacijskega zakonika – Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadaljnji).

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi potrebni zakonsko določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato je pritožba tožene stranke neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, skladno s 154. in 165. členom ZPP sama krije svoje pritožbene stroške, tožeča stranka pa sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim k odločitvi ni bistveno pripomogla (155. člen ZPP).


Zveza:

ZPP člen 277, 318. ZDR člen 137, 137/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.02.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYyOTYy