<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 974/2011

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2012:PDP.974.2011
Evidenčna številka:VDS0008325
Datum odločbe:12.01.2012
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra

Jedro

V času, ko je postopek prekinjen, ker je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra, sodišče ne more vročati vloge tožnika (razširitve tožbe) pravnemu nasledniku izbrisane družbe. V tem primeru tudi ob pasivnosti pravnega naslednika izbrisane družbe niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da je delovno razmerje tožnika pri družbi ... nezakonito prenehalo 2. 11. 2010 in je trajalo do 31. 12. 2010. Toženi stranki je naložilo, da tožniku iz naslova neizplačanih plač od vključno aprila 2010 do decembra 2010 obračuna bruto znesek 6.607,35 EUR, odvede davke in prispevke, in izplača mesečne neto zneske, razvidne iz 2. točke izreka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožena stranka s subjektivno spremembo tožbe nadaljevala pravdo zoper družbenika, ki naj bi prevzel obveznosti izbrisane družbe. V takem primeru je potrebno ravnati po določbah ZPP o prekinitvi postopka. Sodišče prve stopnje bi moralo povabiti O.P. kot novega toženca, da prevzame začeti postopek. Pred pridobitvijo izjave novega toženca sodišče ne more odločiti o nadaljevanju postopka. Poleg tega je sodišče povsem napačno opredelilo vlogo tožnika kot spremembo oziroma razširitev tožbe. Četudi bi šlo za spremembo tožbe, bi moralo sodišče po določilih ZPP zahtevati privolitev tistega, ki naj vstopi v pravdo namesto prvotne tožene stranke. Ker je bila prvotna tožena stranka izbrisana iz registra, takšnega soglasja ne bi mogla podati. Pogoja soglasja novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako kot v primeru objektivne spremembe tožbe. Prvostopenjsko sodišče je vlogo tožnika novemu tožencu vročilo celo kot nasprotno tožbo, kar predstavlja napačno vročitev in onemogoča nasprotni stranki, da sodeluje v postopku. Sodišče prve stopnje bi moralo novega toženca povabiti, da prevzame prekinjeno pravdo kot pravni naslednik. Za vlogo tožnika „pripravljalni spis in razširitev tožbe“ ZPP ne predvideva strogih sankcij, če nanjo nasprotna stranka ne odgovori. Poleg navedenega nova ureditev univerzalnega pravnega nasledstva v primeru izbrisa družbe ne predvideva več, zato družbenik izbrisane družbe ne more avtomatično odgovarjati za njene dolgove. Tožbo zoper prvo toženo stranko bi moralo sodišče zato zavreči, tožnik pa bi lahko vložil novo tožbo zoper družbenika. Sicer pa je izpodbijana sodba po mnenju tožene stranke tudi vsebinsko nepravična.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v okviru uveljavljenih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/2008), ob upoštevanju drugega odstavka 338. člena ZPP, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ob tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izdana zamudna sodba nezakonita, ker je sodišče prve stopnje zagrešilo očitano bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Tožnik je vložil tožbo zoper družbo ..., d.o.o., ki je nanjo dne 17. 1. 2011 podala odgovor. Po prejemu odgovora na tožbo je tožnik dne 9. 5. 2011 sodišču posredoval še vlogo z dne 9. 5. 2011, ki jo je sicer poimenoval „pripravljalni spis in razširitev tožbe“. V njej je sodišče obvestil, da je bila tožena stranka izbrisana iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku z dne 28. 1. 2011, ki je postal pravnomočen 15. 2. 2011. Iz citiranega sklepa izhaja, da je obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe prevzel bivši družbenik O.P.. Izbris je bil vpisan v register. Tožnik je v vlogi še navedel, da je bivši družbenik pravni naslednik tožene stranke glede terjatev, ki so predmet te tožbe, in naj se pravdni postopek nadaljuje zoper njega.

Kot izhaja iz priloženih podatkov računalniške baze Poslovnega registra Republike Slovenije, je bila prvotno tožena stranka izbrisana po izvedenem postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (določbe 425. člena do 429. člena v povezavi s 522. členom Zakona o gospodarskih družbah, ZGD-1, Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami). Z izbrisom iz sodnega registra pravna oseba preneha, zato prvotno tožena stranka obravnavanega individualnega delovnega spora več ne obstaja. Zaradi prenehanja pravne osebe je torej po samem zakonu prišlo do prekinitve tega delovnega spora (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami). Če sodišče sklepa o prekinitvi postopka ne izda, to ne vpliva na dejstvo, da je postopek prekinjen, saj je takšne sklep deklaratorne narave. Prekinitev postopka ima za posledico, da sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj dokler traja prekinitev postopka (207. člen ZPP). V skladu s prvim odstavkom 208. člena ZPP se prekinjeni postopek nadaljuje, ko ga pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo, ali ko jih sodišče povabi naj to storijo. V obravnavani zadevi sodišče tako ni imelo nobene postopkovne podlage za vročanje tožnikove vloge „pripravljalni spis in razširitev tožbe“ pravnemu nasledniku izbrisane pravne osebe v odgovor, potem ko je bila tožba v obravnavani zadevi že vročena v odgovor in je prvotna tožena stranka nanjo odgovorila.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je tožnik z vlogo dne 9. 5. 2011 sodišču predlagal, da bivši družbenik tožene stranke prevzame postopek. Tožnik (upnik) mora namreč v skladu z drugim odstavkom 425. člena v povezavi z določbo 522. člena ZGD-1 uveljavljati svoje terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. To je tožnik z navedeno vlogo tudi storil, zato zadostuje, če sodišče le pozove bivšega družbenika kot pravnega naslednika, da prevzame postopek. Če se na poziv ne odzove, sodišče kljub temu nadaljuje postopek in o zadevi (meritorno) odloči.


Zveza:

ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 318.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.02.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYyOTMx