VDSS sodba Pdp 1072/2011

Jedro

Tožena stranka v pritožbi smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar navedenega pritožbeno sodišče ni preizkušalo, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izpodbijane zamudne sodbe toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati odpravnino, zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, v višini 8.727,04 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila, na TRR ... št. ..., sklic ... pri ... banki. V 2. točki izreka je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati regres za letni dopust za leto 2009, v višini 800,00 EUR bruto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2009 dalje in regres za letni dopust za leto 2010, v višini 800,00 EUR bruto, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila in od bruto zneskov odvesti davek, neto znesek pa nato nakazati na TRR ... št. ..., sklic ... pri ... banki.

Zoper navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka in izpodbija sodbo tako po temelju kot po višini. V pritožbi je navedla, da je tožnik vložil tožbo dne 6. 7. 2011 pri Delovnem sodišču v Mariboru ter je zahteval plačilo odpravnine in regres za letni dopust za leto 2009 in 2010, čeprav je tožnik dne 18. 10. 2011 s toženo stranko sklenil sporazum, s katerim sta se stranki dogovorili o znesku in obročnem plačilu odpravnine. Dogovorili sta se za plačilo odpravnine v višini 7.958,42 EUR in zakonske zamudne obresti od 3. 8. 2011 dalje. Prav tako pa sta se s sporazumom dogovorila o obročnem odplačevanju dolgovanih obveznosti v 4 zaporednih obrokih. Ker sta stranki naknadno, po vložitvi tožbe, sklenili sporazum izvršba ni dopustna.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo in prerekal trditve tožene stranke v pritožbi in predlagal, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne ter potrdi zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Priglasil je stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in ki so navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni storilo in da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa prvi odstavek 318. člena ZPP. Tako je iz podatkov spisa razvidno, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor. Sodišče prve stopnje je glede na določbo prvega odstavka 278. člena ZPP utemeljeno zaključilo, da tožena stranka odgovora na tožbo ni podala. Tožbeni zahtevek, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijano zamudno sodbo, ne spada med zahtevke, s katerimi stranke ne bi smele razpolagati (člen 3/3 ZPP), utemeljenost tožbenega zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano zamudno sodbo, pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik oziroma s splošno znanimi dejstvi. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe, v okviru presoje sklepčnosti tožbe, obrazložilo tudi materialnopravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku, zato so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. Tožena stranka v pritožbi smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar navedenega pritožbeno sodišče ni preizkušalo, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga, glede na določbo drugega odstavka 338. člena ZPP, ne more izpodbijati.

Ob upoštevanju navedenega je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP. Ker odgovor na pritožbo tožnika ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Datum zadnje spremembe:

13.01.2012

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 107/2012
• VDSS sodba Pdp 525/2012
• VDSS sodba Pdp 317/2012