<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 999/2009

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2010:PDP.999.2009
Evidenčna številka:VDS0008134
Datum odločbe:19.02.2010
Področje:DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - odgovor na tožbo- nepopolna vloga - odvetnik - pooblastilo za zastopanje - sklepčnost tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog

Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, ker tožena stranka k odgovoru na tožbo, ki ga je predložila po pooblaščencu, ni predložila pooblastila za zastopanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki ni pod pritožbo, zavrglo odgovor na tožbo z dne 15. 9. 2005. V 1. točki izreka izpodbijane zamudne sodbe je razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka izdala tožniku z dne 6. 7. 2009 pod št. .... V 2. točki izreka je odločilo, da bo o stroških postopka odločalo s posebnim sklepom.

Zoper navedeno zamudno sodbo, smiselno pa zoper 1. točko izreka te zamudne sodbe se iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zavrglo odgovor na tožbo, za kar pa nima podlage v postopkovnem zakonu. Odgovor na tožbo ni pravno sredstvo in sodišče o njem ne odloča, sploh pa ne na tak način. Po prvem odstavku 98. člena ZPP je potrebno predložiti pooblastilo za pravno osebo pri prvem dejanju. Tožena stranka je kot samostojni podjetnik fizična in ne pravna oseba, zato citirano določilo za konkretno situacijo ne velja. Napačno je tudi stališče sodišča, da ZPP govori o zavrženju vloge. Povsem jasno je namreč zapisano, da sodišče po petem odstavku 98. člena ZPP zavrže tožbo ali pravno sredstvo, odgovor na tožbo pa ni pravno sredstvo. Sodišče prve stopnje pa je tudi napačno uporabilo 318. člen ZPP, saj vložena tožba ni sklepčna. Tožnik je od tožene stranke prejel obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerem je bilo napisano, da lahko poda pripombe na to odpoved. Ker jih ni podal, je z razlogi očitno soglašal. Tožnik v tožbi ni navedel oziroma predlagal nobenega dokaza, ki bi dokazoval nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je v postopku ugotovila, da mora število zaposlenih zmanjšati za najmanj deset delavcev v PE K.. Tudi razlog za odpoved, da je tožnik dalj časa odsoten z dela zaradi bolezni, ni točen. Sodišče bi iz vsebine tožbe moralo ugotoviti, da so podani vsi razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da je odpoved resna in utemeljena. Sodba o obširno navedenih in opisanih razlogih v odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima nobenih razlogov. To pomeni, da nima nobenih razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče bi v primeru, ko bi štelo, da toženec ni odgovoril na tožbo, moralo tožbeni zahtevek zavrniti.

Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega dela zamudne sodbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na katere smiselno opozarja tožnik v pritožbi, ni storilo in da je na dejansko stanje, kot izhaja iz tožbe, pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče pritožbenih navedb tožene stranke, s katerimi smiselno uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ni preizkušalo, ker so zamudne sodbe na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožnik 1. 9. 2009 vložil tožbo za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožba je bila poslana toženi stranki v odgovor. Tožena stranka je tožbo v odgovor prejela 3. 9. 2009, dne 15. 9. 2009 (torej v roku 15 dni iz drugega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) pa je odvetnik D.P. vložil odgovor na tožbo, kateremu pa ni bilo priloženo pooblastilo, niti ta odgovor na tožbo ni bil podpisan s strani tožene stranke. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje odgovor na tožbo zavrglo, sklicujoč se na člen 98/5 ZPP in izdalo zamudno sodbo. Ugotovilo je, da so za izdajo zamudne sodbe podani vsi pogoji iz 318. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane zamudne sodbe izhaja, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor in da tožnik v tožbi ne uveljavlja zahtevkov, s katerimi ne bi mogel razpolagati (člen 3/3 ZPP). Ob ugotovitvi, da je tožnik tožbo vložil v 30 dnevnem roku od sprejema odpovedi, kar je skladno s členom 204/3 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.), da je v tožbi zatrjeval kršitev 88. člena ZDR (neobstoj poslovnega razloga, možnost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji) in 81. člena ZDR (neobstoj utemeljenega razloga), je zaključilo, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Ker je nadalje ugotovilo, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, je tožbenemu zahtevku za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugodilo.

Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da so za izdajo zamudne sodbe obstajali vsi zakonsko določeni pogoji. Odvetnik D.P. je v imenu tožene stranke sicer pravočasno vložil v spis odgovor na tožbo, vendar pa temu odgovoru na tožbo ni priložil pooblastila za zastopanje. V zvezi s problematiko vložitve vloge po pooblaščencu, ki ne izkaže pooblastila, je bilo na občni seji Vrhovnega sodišča RS dne 18. 12. 1996 sprejeto načelno pravno mnenje. Iz tega mnenja izhaja, da je potrebno vlogo, ki jo vloži pooblaščenec in jo tudi podpiše, a ne predloži pooblastila za zastopanje, šteti za formalno pomanjkljivo vlogo. Ta vloga se šteje za vlogo, ki jo je vložil odvetnik (in ne stranka). Postopek ravnanja z nepopolno vlogo opredeljuje 108. člen ZPP. Pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) je bilo sodišče v vsakem primeru dolžno od vložnika zahtevati, da vlogo, ki je nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, da mora to vlogo popraviti ali dopolniti. Z zgoraj omenjeno novelo ZPP pa ni več predviden postopek poprave ali dopolnitve vloge v primeru, če takšno vlogo vloži odvetnik. Novi drugi odstavek 108. člena ZPP namreč jasno določa, da ne glede na določbe prvega odstavka 108. člena ZPP, ki govori o obveznosti sodišča, da zahteva od vložnika popravo ali dopolnitev vloge, sodišče nerazumljivo ali nepopolno vlogo zavrže, če jo vloži odvetnik. Sodišče prve stopnje za zavrženje odgovora na tožbo sicer res ni imelo podlage v petem odstavku 98. člena ZPP (na kar pravilno opozarja tožena stranka), saj se po citirani določbi lahko zavrže le tožbo oziroma pravno sredstvo. Ker pa je bila podlaga za zavrženje odgovora na tožbo v drugem odstavku 108. člena ZPP, je odločitev sodišča prve stopnje glede navedenega kljub zmotnemu sklicevanju na peti odstavek 98. člena ZPP pravilna.

Tožena stranka v pritožbi tudi neutemeljeno zatrjuje, da zanjo prvi odstavek 98. člena ZPP ne velja, ker ni pravna oseba, temveč samostojni podjetnik. Prvi odstavek 98. člena ZPP določa, da mora pooblaščenec predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravnem dejanju. Navedena določba torej zavezuje pooblaščenca vsake stranke (pravne osebe ali fizične osebe), da mora predložiti pooblastilo ob prvem procesnem dejanju. Določba, da mora „pooblaščenec izkazati pooblastilo, dano pravni osebi“ pa se nanaša na možnost, da se za pooblaščenca v pravdi določi odvetniška družba skladno z členom 87/4 ZPP (tako tudi Pravdni postopek; Zakon s komentarjem, 1. knjiga, stran 404; avtorji dr. Lojze Ude in ostali).

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožene stranke, v katerih zatrjuje, da je tožnikova tožba nesklepčna oziroma da so dejstva, ki jih tožnik navaja v tožbi, v nasprotju s predloženimi dokazi. Sodišče prve stopnje je sicer v skopi obrazložitvi in s sklicevanjem na navedbe tožnika iz tožbe, ki so bili povzeti v prvem odstavku obrazložitve, zaključilo, da so za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni tudi pogoji iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Z navedeno ugotovitvijo soglaša tudi pritožbeno sodišče. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov nezakonita zato, ker tožena stranka ni izkazala rednih in utemeljenih razlogov za odpoved in ker je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi predvsem zaradi njegove poškodbe (v posledici česa je dalj časa v bolniškem staležu), njegovo zdravljenje pa še vedno ni zaključeno. Poleg tega je v tožbi zatrjeval, da so neutemeljeni tudi razlogi za odpoved, ker tožena stranka še vedno potrebuje delavce na delovnem mestu „obdelovalec kovin“. Razen tega je tožnik smiselno zatrjeval tudi dejstvo, da tožena stranka ni upoštevala tretjega odstavka 88. člena ZDR, saj bi tožnik lahko pri toženi stranki opravljal različna dela in s tem imel prednost pri zaposlitvi. Po prepričanju pritožbenega sodišča iz teh tožbenih navedb nesporno izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka tožnika za razveljavitev izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Tožena stranka sicer v pritožbi tudi zatrjuje, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, vendar pa to ne drži. Tožnik je v spis vložil redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, listino tožene stranke z oznako „naknadna vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi“, dodatek pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 3. 1995, pogodbo o zaposlitvi z dne 6. 3. 1995, dopis tožene stranke z dne 18. 8. 2009 in odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije z dne 13. 8. 2009. Dejstva, na katera tožnik opira svoj tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju z nobenim od navedenih dokazov, niti z dejstvi, ki so splošno znana. Ker se v primeru, če tožena stranka odgovora na tožbo ne poda, šteje, da priznava navedbe in dejstva, ki jih tožnik v tožbi zatrjuje in jih šteje za resnična, je sodišče prve stopnje glede na tožbene navedbe in dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, utemeljeno izdalo izpodbijano zamudno sodbo.

Pritožbeno sodišče na preostale navedbe tožene stranke ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP) oziroma ker tožena stranka v njih uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del zamudne sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP, ki določa, da v primeru če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali v zvezi z njim. Ker odgovor na pritožbo tožnika ni pripomogel k rešitvi tega individualnega delovnega spora, tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.


Zveza:

ZDSS-1 člen 41, 41/2. ZPP člen 98, 108, 108/2, 318. ZDR člen 86, 88, 88/1, 88/1-1, 204, 204/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
10.01.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYxNzA5