<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 568/2011

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.568.2011
Evidenčna številka:VDS0007978
Datum odločbe:10.11.2011
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - odgovor na tožbo - pooblaščenec - pooblastilo - društvo

Jedro

Pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili podani, saj je tožena stranka po pooblaščencu, ki je imel veljavno pooblastilo (podala ga je oseba, ki je bila s sklepom izvršilnega odbora tožene stranke - društva - imenovana za izvršno direktorico), pravočasno podala obrazložen odgovor na tožbo, v katerem je v celoti nasprotovala tožničinemu tožbenemu zahtevku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za izdajo zamudne sodbe.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, napadeni sklep v celoti razveljavi ter nato samo odloči o predlogu za izdajo zamudne sodbe oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje o predlogu tožnice odločalo šele po njenih večih urgencah. V postopku ni preverjalo, kdo je zakoniti zastopnik tožene stranke, vpisan v uradni register, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 78., 79. in 80. členom ZPP. Na spornost glede vodstva društva je tožnica opozorila že v tožbi in v kasnejših pripravljalnih vlogah. Po prejemu tožbe sodišče prve stopnje ni vestno opravilo pregleda tožbe v smislu 105. člena ZPP v povezavi s 180. členom ZPP in je tožbo vročilo toženi stranki. Ko je bila tožnica seznanjena z dejstvom, koga tožena stranka navaja kot svojega zakonitega zastopnika, ki je tudi podpisal pooblastilo odvetniku (ta pa je v zastopstvu tožene stranke vložil odgovor na tožbo), je v prvi pripravljalni vlogi izrecno predlagala izdajo zamudne sodbe. Tej vlogi je priložila tudi obsežno dokazno gradivo. Kljub temu in kljub novi vlogi tožnice z dne 1. 2. 2011 je sodišče prve stopnje za 11. 2. 2011 razpisalo poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo. Na tem naroku pa sodišče prve stopnje ni odločalo o predlogu tožnice za izdajo zamudne sodbe, razpisalo je ponovni narok, ki pa je bil zaradi odločitve o predlogu za izdajo zamudne sodbe preklican. Tožena stranka je v svojih vlogah poskusila prikazati, da je A.J. njena zakonita zastopnica, za kar ni pravne podlage, sodišče prve stopnje pa ji je kljub temu sledilo. V pritožbi tožnica nadalje povzema obsežne navedbe iz tožbe in svojih pripravljalnih vlog, ki so se nanašale na vprašanje zakonitosti zastopanja tožene stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz podatkov spisa je razvidno, da tožnica v tem individualnem delovnem sporu vtožuje ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 8. 2010, ugotovitev, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da ji še traja vse do sodne razveze z dnem odločitve sodišča prve stopnje, da ji je dolžna tožena stranka za to obdobje priznati vse pravice iz dela, vključno s pripadajočim nadomestilom plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi po predhodnem odvodu predpisanih dajatev, ji izplačati denarno odškodnino namesto reintegracije v višini 46.286,64 EUR z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti njene pravdne stroške. Tožničina tožba je bila toženi stranki poslana v odgovor. Tožena stranka je v zakonsko določenem roku 30-ih dni (člen 277/1 ZPP) podala obrazložen odgovor na tožbo po pooblaščenem odvetniku (odvetnik je pooblastilno razmerje izkazoval s pooblastilom, ki je bilo priloženo odgovoru na tožbo), v katerem je v celoti nasprotovala tožničinemu tožbenemu zahtevku. Kljub temu je tožnica prvostopenjskemu sodišču večkrat predlagala izdajo zamudne sodbe z obrazložitvijo, da odvetnik, ki je vložil odgovor na tožbo v obravnavani zadevi, ni imel pooblastila tožene stranke za njegovo vložitev, saj tega pooblastila ni podpisala zakonita zastopnica tožene stranke.

Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili podani, saj je tožena stranka pravočasno podala obrazložen odgovor na tožbo, v katerem je v celoti nasprotovala tožničinemu tožbenemu zahtevku. Glede na navedeno ni bil podan že temeljni pogoj za izdajo predlagane zamudne sodbe, ki ga opredeljuje prvi odstavek 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo pooblastilo z dne 11. 10. 2010 (list. št. 17), ki je bilo priloženo odgovoru na tožbo, podano s strani A.J. kot izvršne direktorice tožene stranke (in opremljeno tudi z žigom tožene stranke). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izvršilni odbor tožene stranke že 5. 8. 2010 (torej pred podajo spornega pooblastila) sklenil, da dnevne dejavnosti po odhodu M.V. prevzame A.J.. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila prejšnja izvršna direktorica tožene stranke M.V., kateri pa je delovno razmerje kot izvršni direktorici tožene stranke prenehalo z dnem 31. 7. 2010 (sporazum o prenehanju delovnega razmerja ter razveljavitvi individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 26. 5. 2009, datiran z dne 27. 6. 2010 (B1). Navedeno je razbrati tudi iz zapisnika dopisne seje izvršilnega odbora tožene stranke z dne 5. 8. 2010 (B7). Iz omenjenega zapisnika izhaja, da izvršilni odbor tožene stranke pooblašča A.J., da v času do imenovanja novega izvršilnega direktorja/ice opravlja dela in naloge izvršnega direktorja/ice s polnim pooblastilom. S tem dejanjem pa je izvršilni odbor tožene stranke (ki na podlagi 15. alinee 31. člena Statuta tožene stranke oziroma 51. člena Statuta tožene stranke imenuje in razrešuje izvršnega direktorja – A1) imenoval novo izvršno direktorico tožene stranke. Izvršna direktorica tožene stranke po členu 12/2 Statuta tožene stranke zastopa toženo stranko. Glede na navedene predložene dokaze je tudi po ugotovitvi pritožbenega sodišča potrebno šteti pooblastilo, ki ga je pooblaščenec tožene stranke priložil v odgovoru na tožbo, za veljavno. Ob tem je potrebno opozoriti še na člen 5/2 Zakona o društvih (Ur. l. RS, št. 61/2006 in nadalj.), ki določa, da zastopa društvo oseba, določena s temeljnim aktom. Kot je bilo že ugotovljeno, člen 12/2 Statuta tožene stranke določa, da zastopa toženo stranko izvršni direktor.

Glede na zgoraj navedene zaključke so neutemeljene pritožbene navedbe tožnice o bistveni kršitvi določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 87., 89. in 80. členom ZPP. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe tožnice, da sodišče prve stopnje ni vestno opravilo pregleda tožbe, upoštevaje 105. člen ZPP v povezavi z 180. členom ZPP, ker naj bi tožbo vročalo toženi stranki. Tožnica je v tožbi označila toženo stranko z nazivom in sedežem, na naslov, naveden v tožbi je bila tožba toženi stranki tudi vročena, tako, da v zvezi s tem sodišču prve stopnje ni mogoče očitati nikakršne nevestnosti pri pregledu tožbe. Po stališču pritožbenega sodišča se tožnica neutemeljeno sklicuje tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 33/2009 z dne 16. 12. 2009, saj ne gre za identično situacijo. Iz obrazložitve citiranega sklepa je razbrati, da je sodišče v omenjeni zadevi tožbo tožeče stranke zavrglo zato, ker oseba, ki jo je vložila, v času vložitve tožbe ni bila več zakoniti zastopnik (torej oseba, ki ji je ta funkcija prenehala), medtem, ko je bila v tem času kot zakoniti zastopnik v registru društev vpisana druga oseba (v zvezi z imenovanje novega zakonitega zastopnika je tekel poseben spor). Ob takšnem dejanskem stanju je sodišče zaključilo, da je potrebno kot zakonitega zastopnika šteti osebo, ki je kot zastopnik društva vpisana v register. V tem individualnem delovnem sporu pa je situacija drugačna, saj je pooblastilo za zastopanje tožene stranke podala oseba, ki je bila s sklepom izvršilnega odbora (torej pristojnega organa glede na določbe statuta tožene stranke) imenovana za izvršno direktorico, ki je po tem statutu tudi zakonita zastopnica tožene stranke. Glede na navedeno tudi v pritožbi navedeni očitki o nepravilnostih glede imenovanja izvršne direktorice (vprašljivost zakonitosti sklepa izvršilnega odbora z dne 5. 8. 2010 o imenovanju izvršilne direktorice) po oceni pritožbenega sodišča za odločitev o utemeljenosti pritožbe niso odločilnega pomena.

Ker je sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenega utemeljeno zavrnilo predlog tožnice za izdajo zamudne sodbe, je bilo potrebno njeno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj v zvezi s tem sklepom niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Ker tožnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

ZPP člen 105, 177, 180, 318.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.12.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYxNTE4