VDSS sklep Pdp 918/2011

Jedro

Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana zamudna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in sicer glede tega, kdaj je bila toženi stranki opravljena vročitev tožbe in ali je tožena stranka zamudila rok za podajo odgovora na tožbo. Zgolj navedba, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ne zadošča, saj onemogoča učinkovit preizkus pravilnosti oziroma zakonitosti zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati preostanek odpravnine v znesku 4.341,60 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

- od zneska 6.341,60 EUR, od zapadlosti dne 18. 8. 2010 do delnega plačila dne 19. 10. 2010 in

- od zneska 4.341,60 EUR, ki tečejo od 20. 10. 2010 dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo (1. točka).

Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 193,92 EUR v osmih dneh, od prejema prvostopne sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje do plačila (2. točka).

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper zamudno sodbo v celoti zaradi kršitve pravil pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, toženi stranki pa prizna stroške, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče pri preizkusu pogojev za izdajo zamudne sodbe ni ugotavljalo, ali je bila vročitev opravljena oziroma to ne izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe, kajti:

- sodišče ni pojasnilo, kdaj naj bi bila vročitev opravljena in kdaj naj bi potekel 30-dnevni rok za opravo vročitve,

- ni pojasnilo, na katerem naslovu naj bi bila opravljena,

- ni pojasnilo, ali je bila vročitev opravljena pravilni osebi, to je osebi, ki ima v tem sporu položaj tožene stranke,

- ni navedlo, ali je bila vročilnica podpisana, skratka, ali je bila vročitev pravilno opravljena.

V skladu s 3. odstavkom 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan na register. V konkretnem primeru sodišče ni ugotovilo, ali je bila vročitev res opravljena na naslovu, ki je kot poslovni naslov vpisan v sodni in poslovni register za toženo stranko, ali je tožba vročena pravi osebi, ki ima v tem sporu položaj tožene stranke oziroma osebi pooblaščeni za sprejemanje pisanj pri toženi stranki. Zgolj pavšalna navedba v obrazložitvi, da je sodišče tožbo poslalo v odgovor toženi stranki, da je bila tožba vročena, onemogoča učinkovit preizkus zamudne sodbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, kar narekuje razveljavitev sodbe. Presplošna in neobrazložena je ugotovitev, da utemeljenost zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da ta dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi. Tako je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki narekuje razveljavitev sodbe. Sodišče je navedlo, da je tožena stranka dolžna izplačati razliko v odpravnini, pri čemer v obrazložitvi ni navedeno, katera tožničina navedba in kateri listinski dokazi le-to potrjujejo. Datum začetka zakonitih zamudnih obresti mora imeti neko osnovno, nek dogodek, neko zamudo, od katere prično teči obresti. Sodišče datumov ni ugotavljalo, zaradi katerih je prekršilo določbe 318. člena ZPP in storilo kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Iz sklepa z dne 5. 12. 2010 izhaja, da tožnici pripada odpravnina v višini 6.341,60 EUR, ne izhaja pa, da naj bi bila ta izplačana dne 18. 8. 2010. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 52/2007, 73/2007, 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je podana bistvena kršitev pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kot to sicer uveljavlja pritožba. Sodišče je v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo in s tem je podana kršitev iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zamudna sodba mora vsebovati vse sestavine, ki jih sicer vsebuje sodba izdana v rednem kontradiktornem postopku. Sodišče v predmetnem sporu ni pojasnilo, kdaj je bila toženi stranki opravljena vročitev in s tem posledično ali je tožena stranka zamudila 30-dnevni rok za odgovor na tožbo, ki je sicer pogoj za izdajo zamudne sodbe. Sodišče je tudi le navedlo, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, pri čemer tudi ne izhaja, na kakšen način je bila tožba toženi stranki vročena in ali je bila opravljena skladno z določili ZPP. Zgolj pavšalna navedba v obrazložitvi onemogoča učinkovit preizkus zamudne sodbe, hkrati pa stranki onemogoča tudi učinkovito pritožbo, ki jo sicer Ustava Republike Slovenije v 25. členu, ki ureja pravico do pravnega sredstva.

Glede na podane pritožbene navedbe, pritožbeno sodišče navaja, da zamudna sodba temelji na predpostavki, da tožena stranka, ki ne odgovori na tožbo, priznava dejstva, s katerimi se v tožbi utemeljuje tožbeni zahtevek. Dejanskega stanja kot je zatrjevano v tožbi, sodišču prve stopnje zato ni bilo treba ugotavljati. S strani tožnice zatrjevano dejstvo, je zato sodišče prve stopnje moralo preizkusiti le, ali je v nasprotju z dokazi, navedenimi v tožbi. Pri takem preizkusu se sodišču ni treba spuščati v oceno dokazov, temveč ugotavlja le morebitno nasprotje med dejstvi, na katera tožeča stranka opira zahtevek, in predloženimi dokazi. Sodišče prve stopnje je to oceno naredilo, tako da bo mogoč pritožbeni preizkus.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče jasno obrazložiti, kdaj je bila opravljena vročitev toženi stranki in ali je bila opravljena skladno z določili ZPP. V nadaljevanju bo moralo ugotoviti ali tožena stranka ni odgovorila na tožbo v toku iz 277. člena ZPP in v nadaljevanju preizkusiti pogoje iz 3. in 4. točke 318. člena ZPP in to tudi obrazložiti, tako da bo mogoč preizkus.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 3. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 3. odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

01.12.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 202/2012
• VDSS sklep Pdp 1633/2008
• VSC sklep Cp 776/2012