VDSS sodba Pdp 841/2011

Jedro

Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijane zamudne sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku za oktober 2010, november 2010, december 2010 in januar 2011 obračunati bruto plačo, od bruto zneskov plačati z zakonom določene prispevke za socialno varnost ter davek od osebnih prejemkov in tožniku izplačati neto zneske v višini, kot to izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane sodbe, skupaj z vtoževanimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od v izreku izpodbijane sodbe navedenih datumov dalje do plačila. V 2. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku obračunati regres za letni dopust za leto 2009 in leto 2010 v vtoževanih zneskih, od teh zneskov plačati akontacijo dohodnine, neto zneska v višini 576,24 EUR in 616,69 EUR pa plačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega prisojenega zneska od 2. 7. 2009 dalje do plačila, od drugega prisojenega zneska pa od 2. 7. 2010 dalje do plačila. V 3. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati odpravnino v višini 1.284,76 EUR v 15 dneh in pod izvršbo. V 4. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku plačati odškodnino v višini 1.496,20 EUR, v 15 dneh in pod izvršbo. V 5. točki izreka je odločilo o pravdnih stroških in jih naložilo v plačilo toženi stranki in sicer v znesku 403,08 EUR v 15 dneh po prejemu sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zamude dalje do plačila.

Zoper navedeno zamudno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnika zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa naloži tožniku povrnitev pritožbenih stroškov tožene stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila. V pritožbi navaja, da ji tožba sploh ni bila vročena v odgovor, zaradi česar je izpodbijana zamudna sodba izdana v nasprotju s 318. členom ZPP. Iz sodnega registra izhaja, da ima tožena stranka sedež na naslovu C. 13 A, XX50 ..., iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da je bila tožba vročena toženi stranki na naslov C. 13 A, XX54 ..., ne pa na naslov C 13 A, XX50 .... To pomeni, da pisanje ni bilo vročeno toženi stranki na naslovu, ki je vpisan v registru. Ob tem morebitno pojasnilo Pošte Slovenije, h kateri dostavni pošti spada C. 13 A, ne more imeti nobenih posledic, prav gotovo pa ne spreminja določb ZPP. Notranja organizacija Pošte Slovenije nima nobenega vpliva na določila ZPP. Stališče iz dopisa Pošte Slovenije pa niti ne drži, saj je bila zamudna sodba toženi stranki vročena na naslovu C. 13 A, XX54 .... Stališče sodišča prve stopnje, da je bila tožba toženi stranki vročena na pravem naslovu, je napačno, kar je npr. razvidno tudi iz primera Slovenske ceste. Slovenska cesta namreč obstaja v več krajih, kar pa ne pomeni, da je možno sodna pisanja družbi, ki ima sedež na Slovenski cesti v Ljubljani, vročati preko katerekoli od preostalih pošt. Izpodbijana sodba je nepravilna tudi zato, ker je tožena stranka tožniku 5. 7. 2011 že izplačala plačo za oktober 2010, kar izhaja iz obračunskega lista za navedeni mesec.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe iz sicer povsem pavšalnega in neobrazloženega pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni preizkušalo, ker zamudne sodbe iz tega razloga ni mogoče izpodbijati (člen 338/2 ZPP).

Neutemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke, da je izpodbijana zamudna sodba nezakonita zato, ker toženi stranki tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Člen 139/3 ZPP določa, da se subjektu vpisa v sodni register, samostojnemu podjetniku posamezniku ali pravni osebi, ki se vpisuje v register, vroča na naslovu, ki je vpisan v register. Tožena stranka je v sodni register vpisana na naslovu C. 13 A, XX50 ... (C1). S takšnim naslovom je bila označena tudi v tožbi in na ta naslov ji je prvostopenjsko sodišče vročalo tožnikovo tožbo skupaj s pozivom, da naj poda odgovor na tožbo v 30 -ih dneh od njene vročitve (in jo opozorilo na posledice, če tožena stranka tega ne bo storila). Dejstvo, da so na Pošti ... na obrazcu obvestila sodišču o opravljeni vročitvi prečrtali naslov „XX50 ...“ in z ročno pisavo pripisali navedbo pošte „XX54 ...“, ne pomeni, da vročitev tožbe toženi stranki ni bila opravljena pravilno. Pisanje je bilo s strani sodišča poslano na naslov, ki je naveden v sodnem registru, vendar pa je očitno, da stavba C. 13 A, kjer ima sedež tožena stranka, ne spada pod pošto XX50 (kot je to navedeno v registru), temveč pod pošto XX54. To je razbrati tudi iz odgovora Pošte Slovenije z dne 29. 6. 2011, ki ga je ta podala v zvezi s pozivom sodišča prve stopnje z dne 29. 6. 2011. Iz tega odgovora Pošte Slovenije izhaja, da spada stavba C 13 A k dostavni pošti XX54 ... in ne k pošti XX50 .... Tožba je bila puščena v hišnem predalčniku na zgoraj navedenem naslovu C. 13 A, XX54 ..., kar je nedvomno sedež tožene stranke, zato so neutemeljene pritožbene navedbe tožene stranke, da je bila vročitev opravljena nepravilno. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je tudi izpodbijano zamudno sodbo Pošta Slovenije vročala toženi stranki preko pošte XX54 ..., kar je razvidno iz žiga, odtisnjenega na vročilnici, iz katere izhaja, da je bila zamudna sodba toženi stranki vročena neposredno. To pa pomeni, da ne drži pritožbena navedba tožene stranke, da ji je bila izpodbijana zamudna sodba vročena na naslovu C. 13A, XX50 ....

Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, v kateri se tožena stranka sklicuje na primer Slovenske ceste v več različnih krajih v Sloveniji. Tožba toženi stranki ni bila vročena v drugem kraju, kot pa ima sedež, temveč je bila vročena v naselju C., kjer ima tožena stranka tudi dejansko sedež.

Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je neutemeljena tudi povsem pavšalna in neobrazložena pritožba tožene stranke, ki se nanaša na pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbe 126. do 129. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) oziroma na 134. člen ZDR, kot tudi na določbe 4. člena Zakona o minimalni plači (Ur. l. RS, št. 13/2010). Tožniku je bil regres prisojen na podlagi člena 131/1 ZDR, vtoževana odpravnina in odškodnina pa na podlagi člena 112/2 ZDR. Iz tožbenih navedb tožnika namreč izhaja, da mu tožena stranka ni izplačala plače za mesec oktober 2010, november 2010, december 2010 in januar 2011, niti regresa za letni dopust za leto 2009 in 2010, zaradi česar je zahteval obračun ter izplačilo pripadajočih zneskov iz naslova neizplačanih plač in neizplačanega regresa za letni dopust, kot to izhaja iz podrobnih tožbenih navedb tožnika. Poleg tega je tožnik v tožbi navedel, da je podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR, v posledici česar je bil upravičen do odškodnine in odpravnine po drugem odstavku 112. člena ZDR v višini, kot izhaja iz tožbenih navedb in kot je oblikovana v tožbenem zahtevku. Ker je bil do vtoževanih zneskov tožnik upravičen tudi na podlagi materialnopravnih predpisov, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je v celoti ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku.

Nebistvena za odločitev o utemeljenosti pritožbe je pritožbena navedba tožene stranke, da je tožena stranka tožniku 5. 7. 2011 že izplačala plačo za oktober 2010, kar naj bi izhajalo iz obračunskega lista in potrdila o plačilu (B2). Do tega izplačila (kolikor je bilo dejansko izvedeno) je prišlo po izdaji izpodbijane zamudne sodbe, zato to izplačilo na njeno pravilnost in zakonitost nima nikakršnega vpliva. To dejstvo pa bo lahko tožena stranka uveljavljala v izvršilnem postopku, v kolikor bo tak postopek s strani tožnika zoper njo uveden.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Datum zadnje spremembe:

01.12.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 844/2011
• VDSS sodba Pdp 842/2011, enako tudi Pdp 843/2011
• VDSS sodba Pdp 888/2011