VDSS sodba Psp 303/2011

Jedro

Ob presoji zakonitosti zamudne sodbe, s katero je bilo toženki, ki na tožbo ni odgovorila, naloženo plačilo skladno s poravnavo, ki jo je sklenila s tožnico, pritožbeno sodišče ne more odločati o pritožbenem predlogu, da se toženki odobri 12 mesečno obročno odplačilo dolga, saj za to ni pristojno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 525,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, obračunanimi od 22. 12. 2010 dalje do plačila, v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe, da ne bo izvršbe. Obenem je odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti tudi stroške postopka v znesku 21,60 EUR v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da ne bo izvršbe.

Zoper sodbo je vložila pritožbo toženka, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da se niti ne spomni več, če je v letu 2002 resnično prejela vtoževani znesek. Zdi se ji absurdno, da jo toži Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, kjer je prijavljena kot brezposelna oseba. Prejema denarno socialno pomoč v višini 228,60 EUR in se sprašuje, kako naj vtoževani znesek s takšnim prejemkom sploh plača. Meni, da Zavod za zaposlovanje deluje v nasprotju z moralnimi načeli, ker posega v njen življenjski status in dohodek, ki je edini vir preživetja. Obenem meni, da je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko je izdalo zamudno sodbo, ker ni ravnalo tako, kot je določeno v 318. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), saj ni izpolnjena 2. alineja te določbe. Citira 318. člen ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo in zadevo vrne v nov postopek ali ji določi poplačilo v večmesečnih obrokih, čeprav bi tudi 12 mesečnih obrokov težko odplačevala.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče pri izdaji zamudne sodbe ni kršilo določbe 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, prav tako pa ne drugih postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena zakona). Sodišče prve stopnje je prav tako pravilno uporabilo materialno pravo. Zamudne sodbe pa glede na 2. odstavek 338. člena ZPP zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati, saj institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da je toženec priznal tožnikove dejanske trditve oziroma, da je dejansko stanje, ki izhaja iz tožbenih navedb, resnično.

Toženka se glede na navedeno v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da se ne spomni več, če je v letu 2002 resnično prejela vtoževane zneske. V konkretnem primeru je tožeča stranka aktivno legitimirana za uveljavljanje izplačanih zneskov republiške štipendije. Z odločbo št. ... z dne 10. 10. 2002 je Zavod Republike Slovenije toženki priznal pravico do republiške štipendije za šolanje na ... šoli za poklic (smer) ekonomski tehnik, od 1. 9. 2002 do konca šolanja po statutu izobraževalnega zavoda in ob izpolnjevanju pogojev iz pravilnika o štipendiranju ter ji na podlagi te odločbe izplačeval priznano štipendijo. Dejstvo, da je toženka prijavljena pri Zavodu Republike Slovenije kot brezposelna oseba in uživalka denarne socialne pomoči pri Centru za socialno delo, na ta postopek in na uveljavljanje vtoževanih zneskov, v ničemer ne vpliva, niti ne gre s strani tožeče stranke za kakršnokoli kršitev moralnih načel. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki šele ugodilo tožbenemu zahtevku, s tem pa nihče še ni posegel v toženkin dohodek in ji onemogočil preživljanje ali dostojno življenje.

V obravnavani zadevi so izpolnjeni vsi taksativno določeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP. Vročitev tožbe toženki s pozivom na odgovor in opozorilom po določbi 277. člena ZPP (2. odstavek) je bila opravljena 29. 12. 2010. Ker toženka odgovora na tožbo ni podala v roku 30 dni, je prvostopenjsko sodišče ob pravilni ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji od 1. do 4. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo.

Tožnik je v tožbi navedel vsa odločilna dejstva, iz katerih izhaja materialno pravna posledica, kot jo uveljavlja s tožbo. Prvostopenjsko sodišče je tudi pravilno uporabilo in navedlo pravno podlago, tožba je sklepčna, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, niti s splošno znanimi dejstvi. Prav tako ne gre za nedovoljeno razpolaganje strank z zahtevkom (3. odstavek 3. člena ZPP), kot zmotno meni pritožba.

Stranki sta se s poravnavo dne 14. 4. 2005 na podlagi tega, ker toženka ni izpolnila obveznosti iz štipendijske pogodbe, dogovorili, da toženki ne bo potrebno vrniti štipendije, v kolikor do 31. 8. 2008 predloži ustrezno dokazilo. Toženka letnika ni zaključila, dokazila ni predložila, zato bi morala vrniti prejete zneske štipendije v 12 mesečnih obrokih. Dne 6. 7. 2006 sta stranki sklenili še aneks k poravnavi, s katerim sta se dogovorili, da toženka dolg vrne v 12 mesečnih obrokih po 43,79 EUR, od katerega je prvi zapadel v plačilo 20. 6. 2006, zadnji pa 20. 5. 2007. Po sklenjenem aneksu k poravnavi, toženka ni tožniku plačala ničesar, zato je po opominu, ki je ostal neuspešen, vložil tožbo. Pravna podlaga za vračilo vtoževanega zneska je podana v 1. odstavku 1050. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ) ter v 3. odstavku 190. člena OZ oziroma glede plačila zamudnih obresti v 1. odstavku 378. člena OZ.

Ker je izpodbijana sodba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene, je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ni pa pritožbeno sodišče odločilo o toženkinem predlogu, da se ji odobri 12 mesečno obročno odplačevanje dolga, ker za to ni pristojno. O takšnem predlogu bo lahko odločal edino tožnik, kolikor se bo toženka nanj obrnila in uveljavljala obročno odplačevanje dolga.

Datum zadnje spremembe:

24.11.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Psp 392/2012
• VDSS sodba Psp 134/2012
• VDSS sodba in sklep Psp 379/2011