<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sodba Pdp 743/2011

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.743.2011
Evidenčna številka:VDS0007629
Datum odločbe:15.09.2011
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust

Jedro

Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobila pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njenemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude (2. 7. 2010) ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamuda sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane zamudne sodbe naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici J.P., V. obračunati regres za letni dopust za leto 2010 v bruto višini 734,15 EUR, od bruto zneskov odvesti dohodnino po stopnji 16 % in ji izplačati neto znesek v višini 616,69 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2010 dalje do plačila. V II. točki izreka je naložilo toženi stranki, da je dolžna tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 80,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 8 – dnevnega roka po vročitvi sodbe na TRR tožničinega pooblaščenca.

Zoper navedeno sodbo se z laično pritožbo, smiselno iz pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje tožena stranka. V pritožbi navaja, da v prilogi pošilja potrdilo o opravljanem izplačilu regresa za leto 2010 tožnici ter nakazilu dohodnine, obračunane na podlagi obračunanega in izplačanega regresa. Izplačilo regresa za letni dopust je bilo opravljeno 6. 1. 2011, ker tožena stranka zaradi finančnih in likvidnostnih težav le-tega ni bila v stanju izplačati prej. Po podatkih tožene stranke naj bi tožnica sodbo (pravilno tožbo) na podlagi izplačila umaknila, zato tožena stranka navaja, da je presenečena, ko je prejela zamudno sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti in sicer na podlagi določbe drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ki so navedene v citirani določbi ZPP, ni storilo in da je na dejansko stanje, kot izhaja iz tožbenih navedb, pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče izpodbijane sodbe iz uveljavljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni preizkušalo, ker se zamudna sodba z ozirom na določbo drugega odstavka 338. člena ZPP iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili za izpodbijano zamudno sodbo izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa prvi odstavek 318. člena ZPP. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena v odgovor, vendar tožena stranka odgovora na tožbo ni podala. Nadalje je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahtevek, ki ga tožnica uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu, ne spada med zahtevke, s katerimi stranke ne bi mogle razpolagati, utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica oziroma z dejstvi, ki so splošno znana. Iz tožničinih tožbenih navedb izhaja, da je pri toženi stranki zaposlena za nedoločen čas od 1. 10. 2008 dalje in da ji tožena stranka za leto 2010 ni izplačala regresa za letni dopust, zaradi česar ji ta regres v skladu z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.) pripada najmanj v višini minimalne plače (prvi odstavek 131. člena ZDR), ki znaša 734,15 EUR. Delodajalec je dolžan delavcu ta regres izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, kar pomeni, da je tožena stranka, ki tožnici tega regresa ni izplačala 1. julija 2010, prišla v zamudo s svojo obveznostjo 2. 7. 2010.

Ker niso bili podani razlogi, na katere pazi v okviru uradnega preizkusa pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (kot je bilo že ugotovljeno zamudne sodbe iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati), je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano zamudno sodbo (353. člen ZPP).


Zveza:

ZPP člen 318. ZDR člen 131.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
21.11.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjYwMDE2