VDSS sklep Pdp 717/2011

Jedro

Tožbe sodišče ne more vročati, tako da jo pritrdi na oglasno desko. Tak način vročanja pride v poštev samo v primeru, da je postopek zoper stranko že v teku, pa stranka sodišču ni sporočila spremembe naslova, v konkretnem primeru (vročanje tožbe) pa postopek zoper toženo stranko še ni bil v teku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana delna zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano delno zamudno sodbo je sodišče prve stopnje prvemu tožencu naložilo, da tožniku obračuna neizplačane plače oz. nadomestila plač za mesece avgust, september, november in december 2004, januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december 2005, januar 2006 in delno februar 2006 v bruto zneskih, kakršni so navedeni v izreku, od teh bruto zneskov obračuna in plača z zakonom določene prispevke za socialno varnost ter davek od osebnih prejemkov, neto razlike pa izplača tožniku s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od v izreku navedenih dnevov zapadlosti posameznega zneska dalje do plačila (1. točka izreka). Prvemu tožencu je naložilo, da tožniku obračuna regres za letni dopust za leto 2007 v bruto znesku 247,35 EUR, od tega zneska odvede pripadajoči davek in neto znesek izplača tožniku z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 12. 2004 do plačila, mu obračuna regres za letni dopust za leto 2005 v bruto znesku 593,66 EUR, od tega zneska odvede pripadajoč davek in neto znesek izplača tožniku z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2005 do plačila ter mu obračuna delni regres za leto 2006 v bruto znesku 100,85 EUR, od tega zneska odvede pripadajoči davek in neto znesek izplača tožniku z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2006 dalje do plačila (2. točka izreka). Prvemu tožencu je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 419,38 EUR (3. točka izreka) in da na račun sodnih taks plača stroške sodnih taks v znesku 243,36 EUR (4. točka izreka).

Zoper takšno delno zamudno sodbo se prvi toženec pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008). Navaja, da mu tožba nikoli ni bila vročena na način, ki bi lahko imel pravne posledice, zato je izpodbijana delna zamudna sodba nezakonita. Prvi toženec je imel stalno prebivališče prijavljeno na naslovu C. cesta 264, L., kjer je dejansko prebival in prejemal pošto. Res je sicer, da se je po izbrisu družbe M.K. d.o.o. iz sodnega registra v februarju 2006 nekaj mesecev nahajal pri družini v Makedoniji in da je bil v letu 2007 operiran v Bolnišnici S., vendar je bilo njegovo uradno bivališče še vedno na navedenem naslovu. Tožnik je bival v nastanitvenem hotelu A., kjer se pošta vsem stanovalcem vroča preko recepcije. Prvemu tožencu je nerazumljivo, na podlagi česa je bilo na poštnih pošiljkah, ki so se vrnile sodišču zapisano, da je naslovnik neznan. V kolikor je bil toženec v času vročanja odsoten, bi mu morala biti sodna pošiljka vročena tako, da bi mu bilo na naslovu puščeno obvestilo o prispeli pošiljki in če ga toženec v določenem roku ne bi povzel, bi vročevalec sodno pisanje moral pustiti na recepciji, s čemer bi se vročitev štela za opravljeno. Takšen način vročanja je splošno uveljavljen tudi v nastanitvenem hotelu A.. Zaradi nepravilnega vročanja je posledično neutemeljena tudi vročitev tudi preko nabitja na sodno desko. Izpodbijana delna zamudna sodba naj bi bila nepravilna oz. nezakonita tudi zaradi nesklepčnosti tožbe. Iz obrazložitve izpodbijane delne zamudne sodbe izhaja, da je bil tožnik v bolniškem staležu neprekinjeno od 16. 8. 2004 do invalidske upokojitve 16. 3. 2006, kar pomeni, da nadomestila plače ni bil dolžan izplačevati delodajalec, pač pa gre to izplačilo v breme socialnega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je tudi spregledalo, da tožnik del tožbenega zahtevka uveljavlja za obdobje, ko je bila družba M.K. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra. Neutemeljen je tudi zahtevek za izplačilo regresa za letni dopust. V letu 2004 se je tožnik pri družbi M.K. d.o.o. zaposlil šele 1. avgusta, kar pomeni, da mu za to leto ne pripada niti sorazmerni del regresa za letni dopust, v letu 2005 je bil v bolniškem staležu, v letu 2006 pa se je invalidsko upokojil. Prvi toženec predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano delno zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da bi sodišče prve stopnje pritožbo moralo zavreči kot nedovoljeno in prepozno, saj je izpodbijana delna zamudna sodba dne 12. 5. 2008 postala pravnomočna, dne 22. 5. 2008 pa izvršljiva, kar je sodišče prve stopnje tožniku tudi sporočilo. Iz same delne zamudne sodbe je razvidno, na kakšen način je bila tožba vročena prvemu tožencu. Vročitev je bila opravljena pravilno in v skladu z določili ZPP. Izpodbijana delna zamudna sodba je pravilna in zakonita, zato tožnik predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrže, podredno pa da jo zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba je pravočasna, saj je bila izpodbijana delna zamudna sodba prvemu tožencu pravilno vročena šele 23. 5. 2011, pritožba pa je bila vložena 7. 6. 2011, torej 15. dan po vročitvi izpodbijane delne zamudne sodbe. Zmotno je v odgovoru na pritožbo implicitno vsebovano stališče, da je prvemu tožencu rok za pritožbo začel teči po izteku 15 dni, odkar je bila delna zamudna sodba pritrjena na sodno desko. To bi bilo sicer res, če bi bila takšna vročitev pravilna, vendar za takšno vročanje sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage. Tako tožba kot izpodbijana delna zamudna sodba sta bili prvemu tožencu vročeni tako, da se je pisanje pritrdilo na sodno desko. Prvi in drugi odstavek 145. člena ZPP sicer res določata, da sodišče odredi, da naj se vse nadaljnje vročitve za stranko, ki je med postopkom spremenila svoj naslov, pa tega ni takoj sporočila sodišču, opravijo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko. Vendar pa dolžnost obveščanja o spremembi naslova nastane šele potem, ko je pravdni postopek v teku. Samo od stranke, ki je sploh seznanjena s tem, da teče pravda, je možno zahtevati, da sodišče obvešča o spremembi naslova. Prvi toženec ob pritrditvi tožbe in delne zamudne sodbe na oglasno desko sploh ni bil seznanjen s tem, da je tožba zoper njega vložena, zato sodišču tudi ni bil dolžan sporočati morebitne spremembe naslova. Glede na to, da so se sodna pisanja na sodišče vračala z navedbo, da prvi toženec ne prebiva več na označenem naslovu, bi sodišče nadomestno vročitev lahko opravilo kvečjemu na podlagi določb 143. člena ZPP, kakor prvi toženec pravilno navaja v pritožbi, nikakor pa ne na podlagi določb 145. člena ZPP.

Zmotno je stališče tožnika, da je pritožbo potrebno zavreči, ker je na izpodbijani delni zamudni sodbi potrjena njena pravnomočnost in izvršljivost. Očitno je, da je že sodišče prve stopnje štelo, da je potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti napačno in da izpodbijana delna zamudna sodba prvemu tožencu ni bila pravilno vročena, saj sicer ne bi odredilo njenega ponovnega vročanja. Res pa je, da mora sodišče prve stopnje potrdilo o izvršljivosti tudi formalno razveljaviti. Tretji odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami) določa, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti s sklepom na predlog ali po uradni dolžnosti razveljavi tisto sodišče oziroma organ, ki ga je izdal. Glede na to, da je pravnomočnost nujni pogoj izvršljivosti, je določbo tretjega odstavka 42. člena ZIZ potrebno razlagati tako, da se uporablja tudi glede potrdila o pravnomočnosti. V primeru napačnega vročanja je klavzulo o pravnomočnosti in izvršljivosti potrebno razveljaviti, saj zaradi napake pri vročanju odločba ne more postati pravnomočna in izvršljiva.

Izpodbijana delna zamudna sodba je nezakonita zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je vselej podana, če je sodišče v nasprotju z določbami ZPP izdalo zamudno sodbo, sodbo na podlagi pripoznave, sodbo na podlagi odpovedi ali vmesno sodbo na podlagi sporazuma strank. Izpodbijana delna zamudna sodba je izdana v nasprotju z določbami ZPP, saj je v skladu s 1. točko prvega odstavka 318. člena ZPP osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe ta, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor. Tožba s pritrditvijo na sodno desko prvemu tožencu ni bila pravilno vročena v odgovor, kakor je to že razloženo zgoraj, zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano delno zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj pritožbeno sodišče navedene kršitve postopka ne more samo odpraviti.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje prvemu tožencu tožbo vročilo na ugotovljeno stalno prebivališče ter nato postopek nadaljevalo glede na to, ali bo prvi toženec pravočasno odgovoril na tožbo. Obenem bo sodišče prve stopnje moralo izdati tudi sklep o razveljavitvi potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti izpodbijane delne zamudne sodbe.

Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

21.11.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 87/2018
• VDSS Sklep Pdp 347/2017
• VDSS sodba Psp 437/2011