VDSS sodba Pdp 594/2011

Jedro

Ker je tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, odgovorila po izteku 30-dnevnega roka, je sodišče prve stopnje - ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP - utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za plačilo neplačanih plač, regresov za letni dopust in odpravnine utemeljeno ugodilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici v roku 8 dni plačati: plačo za mesec februar v višini 920,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2010, plačo za mesec marec v višini 920,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 4. 2010, plačo za mesec april v višini 920,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2010, plačo za mesec maj v višini 920,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 6. 2010, plačo za mesec junij v višini 920,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2010, plačo za mesec julij v višini 920,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 7. 2010, vse dalje do plačila; regres za letni dopust, in sicer: za leto 2008 v višini 514,31 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila, za leto 2009 v višini 583,10 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila, za leto 2010 v višini 624,04 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 dalje do plačila in odpravnino v višini 560,00 EUR neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 7. 2010 dalje do plačila. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti znesek 256,32 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude pa od zapadlosti dalje dolguje tudi zakonske zamudne obresti.

Zoper navedeno zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka. Navaja, da zamudno sodbo izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), iz vsebine njene pritožbe pa izhaja, da se pritožuje iz razloga po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožena stranka v nobenem primeru ni mogla prejeti tožbe in poziva sodišča prve stopnje, da odgovori na tožbo, dne 5. 4. 2011, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Tožena stranka z vročilnico ne razpolaga, pač pa z ovojnico, v kateri je bilo vročeno predmetno pisanje. Iz datumov natisnjenih na njej je razvidno, da je tožena stranka prejela pisanje 9. 4. 2011, saj si je ta datum zabeležila na ovojnico ob prevzemu pošiljke. Tudi v primeru, če sodišče prve stopnje ne bi verjelo zapisu tožene stranke, iz datumov, ki jih je na ovojnico odtisnila pošta, izhaja, da je bila pošiljka vročena toženi stranki po 6. 4. 2011. Na njej je namreč odtisnjen datum prejema poštne pošiljke na pošti s strani sodišča 4. 4. 2011, nato datum 5. 4. 2011, ko poštar ni mogel vročiti pošiljke toženi stranki ter datum 6. 4. 2011, ko poštar ponovno ni mogel vročiti pošiljke toženi stranki, s pripisom, da jo slednja lahko dvigne na pošti, oziroma vsak dan v delovnem času v naslednjih petnajstih dneh. Ker je tako najstarejši možni datum, ko bi lahko bilo predmetno pisanje vročeno toženi stranki 7. 4. 2011, je njena vloga, ki jo je sodišče prejelo 9. 5. 2011, vložena pravočasno, torej v okviru zakonskega roka. Glede na navedeno meni, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijane zamudne sodbe. V potrditev svojih trditev je tožena stranka pritožbi priložila omenjeno ovojnico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in katere smiselno uveljavlja tožena stranka, ni storilo in da je na dejansko stanje, kot izhaja iz tožničine tožbe, pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo iz pritožbenega razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni preizkušalo, ker se na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP zamudna sodba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bili v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za izdajo izpodbijane zamudne sodbe, ki jih določa prvi odstavek 318. člena ZPP. Tožena stranka je na pravilno vročeno tožbo odgovorila po izteku zakonskega roka, v tej zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati (tretji odstavek tretjega člena ZPP), tožba je sklepčna, dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica niti z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je iz tožbenih navedb dejansko stanje pravilno povzelo, na podano dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Izpodbijano zamudno sodbo je ustrezno obrazložilo, tako da se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče na to obrazložitev prvostopenjskega sodišča le sklicuje, v nadaljevanju pa odgovarja le na pritožbene navedbe tožene stranke.

Tožena stranka v pritožbi graja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je njegov poziv, naj odgovori na tožbo, prejela 5. 4. 2011. Ta pritožbeni očitek ni utemeljen, saj navedeno ugotovitev sodišča prve stopnje potrjuje podpisana vročilnica, pripeta k l. št. 6 spisa, na kateri je jasno naveden omenjeni datum. Tožena stranka v nadaljevanju pritožbe skuša izpodbiti verodostojnost omenjene vročilnice in s tem ugotovljenega datuma vročitve. Navaja, da je omenjeno pisanje prejela 9. 4. 2011, kar naj bi izhajalo iz njene zabeležke na navedeni ovojnici. Po oceni pritožbenega sodišča takšnemu zapisu ne gre pripisati potrebne dokazne vrednosti, ki bi uspela izpodbiti navedeno ugotovitev sodišča prve stopnje. Tožena stranka nadalje navaja, da datumi, ki so odtisnjeni na ovojnici, izključujejo možnost, da bi ji bilo omenjeno pisanje vročeno 5. 4. 2011. Tudi te njene pritožbene navedbe, po oceni pritožbenega sodišča, ne morejo biti uspešne, saj zapisi na kuverti s strani pošte, oziroma vročevalca ne izključujejo možnosti, da bi bilo omenjeno pisanje toženi stranki vročeno 5. 4. 2011, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz obvestila o prispelem pismu na omenjeni ovojnici namreč izhaja, da vročevalec dne 5. 4. 2011 pisma ni mogel osebno izročiti toženi stranki, zato je navedel, da ga lahko slednja prevzame na pošti danes (torej 5. 4. 2011) od 16 ure dalje, oziroma vsak dan v delovnem času pošte. Vročevalec pa je opravil tudi samo en poskus dejanske vročitve toženi stranki (5. 4. 2011) in ne dveh, kot to navaja tožena stranka v pritožbi. V tej smeri podani pritožbeni očitki so torej v celoti neutemeljeni.

Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo in te ugotovitve pritožba ne graja, da je tožena stranka vložila odgovor na tožbo šele 9. 5. 2011. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je njegov zaključek, da je tožena stranka na tožbo v konkretni zadevi odgovorila po izteku 30-dnevnega zakonskega prekluzivnega roka za odgovor na tožbo, kar je pogoj za izdajo zamudne sodbe, tudi materialnopravno pravilen (drugi odstavek 277. člena ZPP).

Ker ni bil podan niti s pritožbo smiselno uveljavljani pritožbeni razloga in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih tožena stranka v pritožbi ni zaznamovala.

Datum zadnje spremembe:

21.11.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 533/2011
• VDSS sklep Pdp 1055/2011
• VDSS sodba Pdp 821/2011