VDSS sodba Pdp 559/2011

Jedro

Sodišče prve stopnje je ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku (v pretežni meri) ugodilo. Pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka ugovarja prisojenim zneskom, niso dovoljene, priložen odgovor na tožbo pa ni upošteven. Prav tako velja za predlagani postopek mediacije, ki glede na izid tega individualnega delovnega spora ni več smiseln.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku: obračunati razliko v bruto plači za mesec oktober 2010 v znesku 79,46 EUR bruto, od tega zneska plačati vse davke in prispevke, neto znesek pa izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 11. 2010 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (1. tč. izreka); za mesec oktober plačati neto znesek plače v višini 510,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2010 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (2. tč. izreka); obračunati plačo za mesec november 2010 v znesku 734,15 EUR bruto, za mesec december 2010 v znesku 734,15 EUR bruto, za mesec januar 2011 v znesku 748,10 EUR bruto ter za mesec februar v znesku 534,35 EUR bruto, od navedenih zneskov poravnati vse zakonsko določene prispevke in davke, neto znesek pa izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. v mesecu za predhodni mesec do dneva plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (3. tč. izreka); plačati odpravnino v znesku 1.847,00 EUR, v 15 dneh pod izvršbo (4. tč. izreka); obračunati odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka 1.122,15 EUR, od tega zneska plačati vse zakonsko določene prispevke in davke, neto znesek pa izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 19. 2. 2011 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (5. tč. izreka) ter obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2010 v znesku 367,50 EUR, od tega zneska plačati ustrezne davke, neto znesek pa izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2011 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo, kar je tožnik zahteval iz tega naslova več (tj. plačilo zakonskih zamudnih obresti od 2. 7. 2010 do 1. 1. 2011 ter obračun in plačilo sorazmernega dela regresa za letni dopust za leto 2011), pa je zavrnilo (6. tč. izreka). Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti znesek 315,60 EUR, v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (7. tč. izreka).

Zoper ugodilni del navedene zamudne sodbe se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, smiselno pa iz razloga po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), pritožuje tožena stranka. Navaja, da je dne 6. 5. 2011 po pošti vložila odgovor na tožbo v kompletu, skupaj za zadeve, ki se vodijo pred sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 52/2011, Pd 53/2011, Pd 54/2011, Pd 51/2011, Pd 55/2011, Pd 56/2011, Pd 65/2011, Pd 58/2011 ter Pd 59/2011. Med njimi je bil torej tudi odgovor na tožbo v obravnavani zadevi. Glede na navedeno sodišče prve stopnje naproša, da pregleda vse zgoraj navedene spise. V potrditev svojih trditev je priložila originalno potrdilo o oddaji poštne pošiljke, iz katere je razvidno, da je bil poslan tudi odgovor na tožbo v predmetni zadevi. Navaja, da ne priznava vtoževane terjatve in še enkrat pošilja odgovor na tožbo. V kolikor sodišče prve stopnje ne bo našlo predmetnega odgovora na tožbo, predlaga uvedbo mediacijskega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v mejah uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in katere smiselno uveljavlja tožena stranka, ni storilo in da je na dejansko stanje, kot izhaja iz tožnikove tožbe, pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče izpodbijanega dela zamudne sodbe iz pritožbenega razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni preizkušalo, ker se na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP zamudna sodba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bili v obravnavani zadevi podani vsi pogoji za izdajo izpodbijane zamudne sodbe, ki jih določa prvi odstavek 318. člena ZPP. Tožena stranka na pravilno vročeno tožbo ni odgovorila, v tej zadevi ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne bi mogle razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP), tožba je sklepčna (z izjemo v delu, kjer je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, kar pa ni predmet pritožbene obravnave), dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, niti z dejstvi, ki so splošno znana. Sodišče prve stopnje je iz tožbenih navedb dejansko stanje pravilno povzelo, na podano dejansko stanje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Izpodbijano zamudno sodbo je ustrezno obrazložilo, tako da se, v izogib ponavljanju, pritožbeno sodišče na to obrazložitev prvostopenjskega sodišča le sklicuje, v nadaljevanju pa odgovarja le na pritožbene navedbe tožene stranke.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da je odgovor na tožbo v predmetnem postopku vložila skupaj v kompletu z ostalimi listinami iz drugih citiranih postopkov, vodenih pred sodiščem prve stopnje, v katerih prav tako nastopa kot pravdna stranka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da te njene pritožbene navedbe ne morejo biti uspešne, saj je sodišče prve stopnje po prejemu predmetne pritožbe in po pregledu vseh citiranih spisov, ugotovilo (uradni zaznamek z dne 25. 5. 2011 – list. št. 15), da v nobeni od navedenih zadev ni pripet odgovor na tožbo za predmetno zadevo, kot to navaja tožena stranka v pritožbi. Prav tako je ugotovilo, da je iz pisemske ovojnice, v kateri so bili odgovori, ki jih navaja tožena stranka, razvidno, da v ovojnici ni bilo odgovora na tožbo v predmetni zadevi, pri čemer je fotokopijo te pisemske ovojnice priložilo uradnemu zaznamku. Zaključka sodišča prve stopnje, da tožena stranka v zakonskem roku ni odgovorila na tožbo, pa pritožba ne more izpodbiti niti z navedbami, da razpolaga z originalnim potrdilom o oddaji pošiljke, katerega je priložila predmetni pritožbi (priloga B1), na katerem je, med drugimi, navedena tudi opr. št. konkretne zadeve. Glede na ostale ugotovitve sodišča prve stopnje iz navedenega uradnega zaznamka namreč takšnemu zapisu na potrdilu o oddaji pošiljke, po oceni pritožbenega sodišča, ne moremo pripisati takšne teže, ki bi uspela izpodbiti navedeni zaključek sodišča prve stopnje, torej, da tožena stranka v zakonskem roku ni odgovorila na tožbo.

Glede na navedeno so nedovoljene pritožbene navedbe, da tožena stranka ugovarja celotnemu dolgu. Priložen odgovor na tožbo je brezpredmeten. Po oceni pritožbenega sodišča tudi postopek mediacije, glede na izid tega individualnega delovnega spora, ni več smiselen.

Ker ni bil podan niti s pritožbo smiselno uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih tožena stranka v pritožbi ni zaznamovala.

Datum zadnje spremembe:

21.11.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 719/2011
• VDSS sodba Pdp 548/2010
• VDS sklep Psp 748/2005