VDSS sodba Pdp 458/2011

Jedro

Ravnanje tožene stranke, ki ni izvedela nobenega izmed zakonsko določenih postopkov odpovedi, ampak je tožnika med kolektivnim dopustom le odjavila iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, ni zakonito.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki (1. točka izreka), toženi stranki je naložilo, da je dolžna od 29. 12. 2010 do 31. 3. 2011 tožniku priznati vse pravice iz delovnega razmerja in ga za to obdobje prijaviti nazaj v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja po pogodbi o zaposlitvi z dne 13. 9. 2010, vključno s plačilom plače po 772,80 EUR neto mesečno, vse v roku 15 dni, pod izvršbo (2. točka izreka) in da mu dolžna plačati odškodnino v znesku 772,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 31. 3. 2011 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo (3. točka izreka). Zavrnilo je višji zahtevek iz naslova odškodnine v znesku 6.955,20 EUR (4. točka izreka). Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku plačati neto zneske iz naslova razlike v izplačilu plač v zneskih in z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razvidnimi iz 5. točke izreka sodbe. Zavrnilo je zahtevek za plačilo sorazmernega dela regresa za leto 2010 v bruto znesku 200,00 EUR z odvodom prispevkov in dajatev z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 1. 7. 2010 dalje do plačila (6. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna plačati 515,40 EUR stroškov postopka na račun Delovnega sodišča v Celju, v 15 dneh po prejemu pisnega odpravka sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo (7. točka izreka).

Zoper sodbo v ugodilnem delu se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava, posledično pa tudi zaradi odločitve o stroških. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter s svojo odločbo spremeni sodbo prvostopenjskega sodišča tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje odjava delavca iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne pomeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnik in sodišče zmotno sklepajo, da je zgolj na podlagi tega dejanja delovno razmerje tožniku prenehalo. Predvideva, da je prišlo do očitne birokratske napake in da je bil tožnik pomotoma izbrisan iz evidenc ZZZS in ZPIZ. Tožnik tožene stranke o tem ni seznanil, da bi zadevo skupno uredila, tega v tožbi tudi ni zatrjeval, temveč je samovoljno zaključil, da mu je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Tožnik je preprosto prenehal hoditi na delo, toženec temu ni posvečal pozornosti, ker se to v gradbeništvu pogostokrat zgodi. Ker tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, so neupravičeni tudi tožbeni zahtevki za plačilo odškodnine, plače ter prispevkov, saj tožnik po objavi iz zavarovanja dela ni več opravljal in zato ni upravičen do plače. Tožnik tudi ni predložil nobenih dokazov, da mu plači za december 2010 in januar 2001 nista bili izplačani. Dokazno breme je na tožniku.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani (ugodilni del) sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji). Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni bistveno kršilo določb postopka in da je odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava.

Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo, priznava dejanske tožbene navedbe, zaradi izreče sodišče sodbo, ne da bi izvedlo dokazni postopek, ki ga sicer mora izvesti, pri čemer je izdaja zamudne sodbe dopustna samo v primeru, če so navedena dejstva v tožbi takšne narave, iz katerih izhaja sklepčnost zahtevka.

V 318. členu ZPP je določeno, da če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (drugi odstavek 3. člena ZPP);

da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, kot so navedena v tožbi;

da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, ta dejstva pa tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik oziroma z dejstvi, ki so splošno znana. Tožba je bila toženi stranki pravilno vročena v odgovor in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, so bili izpolnjeni vsi pogoji po prvem odstavku 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe. Po navedeni zakonski določbi ima sodišče pooblastilo, da meritorno odloča o stvari le na podlagi zatrjevanih dejstev in ne na podlagi dokazanih dejstev, pri čemer je predmet preizkusa le to, ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju s splošno znanimi dejstvi ali pa z dokazi, ki jih je predložil tožnik sam.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je bilo pravilno uporabljeno. Po določbi 75. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča po samem zakonu, v primerih, ki določa ta zakon in v drugih primerih, ki jih določa zakon. Tožena stranka ni izvedla nobenega od z zakonom določenih postopkov za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, temveč je tožnika z dne 28. 12. 2010 v času, ko je bil na kolektivnem dopustu odjavila iz pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja. Ker torej tožena stranka ni izvedla postopka odpovedi v skladu z zakonskimi določbami, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožniku dne 28. 12. 2010 nezakonito prenehalo delovno razmerje. Tožnik se k toženi stranki ni hotel vrniti, zato je sodišče prve stopnje tožniku do odločitve sodbe sodišča, priznalo vse pravice iz delovnega razmerja, poleg tega pa še odškodnino po 118. členu ZDR, ki določa, da v primeru, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanje delovnega razmerja, lahko na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je zahteval odškodnino v znesku 10-kratnika plač, sodišče mu je priznalo odškodnino v znesku 772,80 EUR (v višini ene plače) kot primerno odškodnino glede na čas zaposlitve in ob upoštevanju veljavne sodne prakse.

Pravilna je tudi odločitev o plačilu plače za mesec december 2010 in januar 2011. Delavec ima v skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo pravico do plačila za opravljeno delo. Ker tožena stranka tožniku po tožbenih trditvah ni izplačala plače za navedene mesece za opravljeno delo, so neutemeljene pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava.

V presojo utemeljenosti pritožbenih navedb, ki se smiselno nanašajo na dejansko stanje, se pritožbeno sodišče ni spuščalo, saj se zamudna sodba zaradi nepopolne oziroma zmotne ugotovitve dejanskega stanja po določbi drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati.

Ker uveljavljena pritožbena razloga nista podana, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa ni bilo storjenih bistvenih kršitev določb postopka po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani (ugodilni) del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

Datum zadnje spremembe:

22.08.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 45/2012
• VDSS sodba Pdp 1130/2009
• VDSS sklep Pdp 86/2011