VDSS sklep Pdp 422/2011

Jedro

Ob ugotovitvi, da je tožnik za tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja vložil prepozno, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo. Pred tem tožnika ni bilo dolžno pozivati na popravo tožbe, saj tožnik tožbe ne bi mogel popraviti, tako da bi bila sklepčna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ki ni pod pritožbo, s katero je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku za obdobje od 1. 10. 2010 do 16. 11. 2010 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delal in mu v delovno knjižico za ta čas vpisati delovno dobo, ter obračunati plače in odvesti prispevke in davke, nato pa mu za mesec oktober 2010 izplačati neto plačo v višini 550,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2010 dalje do plačila in za mesec november 2010 neto plačo v višini 293,28 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2010 dalje do plačila (1. tč. izreka). S sklepom, ki je pod pritožbo, pa je zavrglo tožbo v delu, kjer je tožnik zahteval ugotovitev, da je v delovnem razmerju pri toženi stranki polni delovni čas na delovnem mestu peka od 1. 9. 2010 dalje za nedoločen čas in da mu delovno razmerje do konca glavne obravnave ni prenehalo in še traja in da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu od 1. 9. 2010 do 30. 9. 2010 priznati vse pravice iz delovnega razmerja in mu za ta čas vpisati v delovno knjižico delovno dobo ter izplačati plačo za mesec september 2010, z zakonitimi zamudnimi obrestmi in mu od 17. 11. 2010 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi tožnik delal in mu ta čas vpisati v delovno knjižico kot delovno dobo (2. tč. izreka). Odločilo pa je tudi, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 41,28 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema sodbe do plačila, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. tč. izreka).

Zoper sklep o zavrženju tožbe (razen v delu, ki se nanaša na povrnitev stroškov postopka) se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP in predlaga, da se pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni zavrnilo zahtevka po izplačilu plače za mesec december in delno za mesec november 2010 in o tem delu tudi ni odločilo, zato za ta del zahteva dopolnitev sodbe. Nadalje navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, preden je tožbo zavrglo, tožnika pozvati na popravek ali dopolnitev sodbe (verjetno: tožbe) in ga opozoriti na pravne posledice. Ker tega ni storilo, je kršilo določbe postopka, kar je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost izpodbijane sodbe. Tožeča stranka je v tožbi trdila, da pri toženi stranki ni delala iz razlogov na strani tožene stranke in ker ni prejela nobene odpovedi pogodbe o zaposlitvi to pomeni, da je še naprej pri njej v delovnem razmerju, zaradi tega bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi tožbenemu zahtevku za izplačilo celotne plače za mesec november in december 2010.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava, skladno z določilom 1. odstavka 366. člena ZPP. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in na katere se le pavšalno sklicuje pritožba, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sklep sodišča prve stopnje je logično obrazložen ter materialnopravno pravilen. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, kot izhajajo iz obrazložitve, glede na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, pa le še dodaja:

Sodišče prve stopnje je tožbo v delu, ki se nanaša na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja od 17. 11. 2011 naprej, zavrglo, tako da je pritožbeni „zahtevek“ tožeče stranke po izdaji dopolnilne sodbe povsem neutemeljen, saj sodišče ne more meritorno odločati o zahtevku, v katerem je bila tožba zavržena.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je bi moralo sodišče prve stopnje preden je tožbo zavrglo toženo stranko pozvati, da tožbo popravi. Po 3. odstavku 318. člena ZPP sodišče vrne v popravo tožbo, kadar iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Nobenega smisla pa ni, da bi sodišče vračalo v popravo tožbo, ki je bila vložena po izteku materialnega prekluzivnega roka iz 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji), saj se zakonsko določeni tridesetdnevni rok za vložitev tožbe s popravo tožbe ne more podaljšati.

Ker ostale pritožbene navedbe za odločitev v obravnavani pravdni zadevi niso odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP), tožeča stranka pa tudi ne navaja nobenih drugih pravno upoštevnih dejstev, s katerimi bi lahko omajala izpodbijani del sklepa in ker tudi niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspel (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

22.08.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1343/2010
• VDSS sklep Pdp 1615/2008
• Sklep VIII Ips 70/2006