VDSS sklep Pdp 330/2011

Jedro

Pri stroških postopka, do katerih je upravičen tožnik ob izdani zamudni sodbi, s katero je bilo njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno, je treba upoštevati še stroške, ki so tožniku nastali v zvezi z predlogom za začasno odredbo, s katerim je uspel.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se odločitev o stroških postopka v izpodbijani zamudni sodbi delno spremeni tako, da je tožena stranka poleg stroškov postopka, ki so navedeni v 2. odstavku zamudne sodbe, dolžna povrniti tožniku še stroške postopka v znesku 84,24 EUR, v osmih dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila, v ostalem pa se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (glede zavrnitve višjih priglašenih stroškov postopka).

Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti pritožbene stroške v znesku 32,64 EUR v osmih dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožniku:

obračunati in odvesti davke in prispevke od bruto plače za mesec maj 2010 v višini 945,00 EUR;

obračunati bruto plačo za mesec junij 2010 v višini 945,00 EUR, odvesti davke in prispevke in tožniku izplačati neto znesek plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2010 do plačila;

obračunati bruto plačo za mesec julij 2010 v višini 945,00 EUR, odvesti davke in prispevke in tožniku izplačati neto znesek plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 8. 2010 do plačila;

obračunati bruto regres za letni dopust za leto 2010 v višini 736,00 EUR ter mu po odvodu davka izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2010 do plačila;

obračunati bruto odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 4.239,18 EUR ter mu po odvodu davkov in prispevkov plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 9. 2010 do plačila;

plačati znesek povračila stroškov za prehrano in materialne stroške v višini 44,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2010 do plačila (1. odstavek izreka zamudne sodbe).

Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 403,70 EUR tako, da jih nakaže na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru v osmih dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Zoper odločitev o stroških postopka, ki tožniku niso bili prisojeni v priglašenem znesku, se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se pritožuje zoper zamudno sodbo v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo plačilo stroškov postopka nad zneskom 403,70 EUR. Navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo 154. člen in 155. člen ZPP, kar predstavlja kršitev 1. odstavka 339. člena ZPP. Vsi po tožeči stranki priglašeni stroški so bili potrebni in bi jih glede na uspeh v postopku moralo sodišče naložiti v plačilo toženi stranki. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je tožeča stranka v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe uspela, saj je bila izdana začasna odredba s sklepom prvostopenjskega sodišča opr. št. Pd 558/2010 z dne 1. 10. 2010, ti stroški pa tožniku niso bili priznani. Tudi stroški v višini 20,00 EUR za izdelavo in izročitev listin tožniku niso bili priznani, čeprav imajo materialno pravno oporo v Zakonu o odvetniški tarifi – ZOdvT taksna številka 6100. Izpodbijana sodba o tem nima razlogov, saj sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejanskega stanja s tem v zvezi ni ugotavljalo. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo vse priglašene stroške postopka. Priglaša tudi pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ter da je odločitev o stroških postopka deloma napačna zaradi zmotne uporabe materialnega prava, saj tožniku niso bili prisojeni vsi potrebni stroški v skladu z načelom uspeha.

Prvostopenjsko sodišče je stroške tožeče stranke, ki se nanašajo na postopek z vloženo tožbo, odmerilo pravilno in v skladu z določbami 154. in 155. člena ZPP ter določbami Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT, Ur. l. RS, št. 67/2008), ter jih naložilo v plačilo toženi stranki, ki jih je dolžna nakazati na račun sodišča (ker je tožnik upravičenec do brezplačne pravne pomoči). Citiranih določb ZPP in ZOdvT pa ni ustrezno upoštevalo pri odločanju o stroških v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe (za ta postopek prosilcu, kot izhaja iz odločbe opr. št. Bpp 331/2010 z dne 5. 10. 2010, ni bila odobrena brezplačna pravna pomoč, ampak je bil predlog vložen le na podlagi pooblastila tožnika). Pritožba namreč utemeljeno opozarja na to, da je bila na tožnikov predlog izdana začasna odredba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin s sklepom opr. št. Pd 558/2010 z dne 1. 10. 2010, pri čemer je bilo v sklepu navedeno, da so stroški postopka v zvezi z začasno odredbo nadaljnji stroški postopka. Ker je tožnik tudi s predlogom za začasno odredbo uspel, je v skladu s citiranimi določbami 154. in 155. člena ZPP upravičen do povračila priglašenih stroškov, ki znašajo 70,20 EUR oz. skupaj z 20 % DDV 84,24 EUR (tar. št. 3461, 6002 ZOdvT).

Neutemeljena pa je pritožba v delu, v katerem se zavzema za priznanje 20,00 EUR za izdelavo in izročitev listin po tarifni številki 6000 ZOdvT, saj tožnik do povračila pavšalnega zneska za izdelavo in izročitev dokumentov v tej višini ni upravičen, ker niso izpolnjeni pogoji iz tar. št. 6000 – pavšalni znesek pripada stranki le, če je bilo treba izdelati več kot 100 strani fotokopij. V obravnavani zadevi, kot izhaja iz spisa, so bile predložene listine v manjšem številu od 100, zato so stroški izdelave listin vključeni v nagrado za postopek.

Ker so pritožbeni razlogi delno podani, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v skladu z določbo 1. točke 365. člena ZPP delno spremenilo izpodbijano odločitev o stroških postopka tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, v ostalem pa je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem delu potrdilo izpodbijani sklep v skladu z določbami 2. točke 365. člena ZPP.

Tožeča stranka je s pritožbo v pretežnem delu uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti tudi pritožbene stroške v znesku 32,64 EUR (tar. št. 3210, 6002 ZOdvT, vrednost spora do 300,00 EUR), v skladu z določbami 154. člena ZPP in 2. odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

04.08.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 1083/2012
• VDSS sklep Psp 573/2010
• VSM Sklep I Cp 147/2021