VDSS sodba Pdp 215/2011

Jedro

Z zamudno sodbo ni bilo odločeno o že razsojeni stvari, saj je bila tožniku s pravnomočno sodbo določena odpravnina po takrat znanih podatkih o plači. Z drugo pravnomočno sodbo pa je bila tožniku določena nova višina plače, ki je podlaga za obračun in izplačilo odpravnine, tako da je v tej zadevi tožnik vtoževal še razliko med odpravnino po prvi pravnomočni sodbi in odpravnino, ki mu gre na podlagi višje plače, o tej razliki pa še ni bilo odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika in naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki izplačati razliko v odpravnini zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v znesku 16.829,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2007 dalje do plačila (točka 1 izreka) in da ji je dolžna povrniti stroške postopka v višini 566,52 EUR v roku 8 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.

Zoper zamudno sodbo se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je zamudno sodbo izdalo na podlagi določbe 2. odstavka 282. člena ZPP, za katero je ustavno sodišče v odločbi U-I-164/09 z dne 4. 2. 2010 ugotovilo, da je protiustavna in jo je razveljavilo. Iz tožbe ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, saj tožeča stranka ni predložila ustreznih dokazov, to je obračunov plač. Tožena stranka listin, ki jih je v dokaz predložila tožena stranka ne more preizkusiti, saj tožeča stranka ni pojasnila, na kakšni pravni podlagi je izdelala te listine. Ker ima tožeča stranka pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, bi morala na njeni podlagi od tožene stranke zahtevati izdajo obračunov plač in šele na podlagi teh obračunov bi lahko uveljavljala tožbeni zahtevek. Poleg tega pa sodišče tudi ni pazilo na dejstvo pravnomočno razsojene stvari, saj je bilo o pravici do odpravnine in njeni višini že pravnomočno razsojeno s sodbo opr. št. Pd 119/2007.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo, prav tako tudi ni storilo tistih, ki jih zatrjuje pritožba, odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodaja:

Pritožbeno sodišče je najprej ugotovilo, da je tožena stranka podala pritožbo tudi iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki 1. odstavka 338. člena ZPP. V 2. odstavku istega člena je določeno, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dejansko stanje se pri izdaji zamudne sodbe namreč ne ugotavlja. Tožeča stranka ima pravico, da dokaze predloži skupaj s tožbo ali pa kasneje, upoštevajoč določbe o prekluziji (286. člen ZPP). Zamudna sodba ne temelji na oceni izvedenih dokazov, saj sodišče odloča izven obravnave, ne da bi izvajalo dokazni postopek. Odloča le na podlagi tožbenih navedb, ki se štejejo za resnične (zaradi pasivnosti tožene stranke), pri čemer mora biti izpolnjen dodatni pogoj, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (4. točka 1. odstavka 318. člena ZPP). Ker se skladno z 2. odstavkom 338. člena ZPP zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki se ne ugotavlja, je pritožba v delu, kjer se tožena stranka sklicuje na to, da tožeča stranka ni predložila obračunskih listov, nedopustna.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izpodbijano zamudno sodbo izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo izven naroka na podlagi 1. odstavka 318. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 277. člena ZPP, saj tožena stranka na tožbo, ki ji je bila vročena 14. 12. 2010, ni odgovorila v zakonsko določenem tridesetdnevnem roku, izpolnjeni pa so bili tudi ostali pogoji, ki jih za izdajo zamudne sodbe določa zakon.

Prav tako pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da sodišče prve stopnje ni pazilo na dejstvo pravnomočno razsojene stvari. S pravnomočno sodbo opr. št. Pd 119/2007 z dne 30. 1. 2008 je bila tožniku določena odpravnina po takrat znanih podatkih o plači. S pravnomočno sodbo opr. št. Pd 268/2008 z dne 14. 8. 2008 pa je bila tožniku določena nova višina plače, ki je podlaga za obračun in izplačilo odpravnine. Tožnik je tako v tej zadevi vtoževal le še razliko med odpravnino po pravnomočni sodbi opr. št. Pd 119/2007 in odpravnino, ki mu gre na podlagi plače določene s pravnomočno sodbo opr. št. Pd 268/2008.

Glede na navedeno je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in skladno s 353. členom ZPP potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP. Ker odgovor na pritožbo k odločitvi o pritožbi ni bistveno pripomogel, je pritožbeno sodišče odločilo, da tudi tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Datum zadnje spremembe:

04.08.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 809/2013
• VDSS sodba Pdp 585/2012
• VDSS Sodba Pdp 292/2018