VDSS sodba Pdp 153/2011

Jedro

Dejstvo, da se je nad toženo stranko začel postopek prisilne poravnave, ne vpliva na tek individualnega delovnega spora. Individualnega delovnega spora zaradi začetka postopka prisilne poravnave ni treba prekiniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba v izpodbijanem delu (1. točka).

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici plačati razliko odpravnine v višini 10.158,33 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2010 dalje do plačila, na transakcijski račun ... št. ..., sklic ... pri banki ..., vse v 15 dneh pod izvršbo (1. točka). Tožbeni zahtevek v delu, ki se nanaša na stroške postopka je zavrnilo (2. točka).

Tožena stranka vlaga pritožbo in navaja, da izpodbija zamudno sodbo v celoti, saj je na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. St 1349/2010 z dne 8. 10. 2010 nad dolžnikom začet postopek prisilne poravnave ter da se na podlagi 132. člena ZFPPIPP postopek izvršbe, ki je bil začet pred začetkom postopka insolventnosti, prekine z začetkom postopka insolventnosti. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep o izvršbi razveljavi in postopek ustavi ter upniku v plačilo naloži stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo zamudno sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004, 69/2005, 90/2005, 52/2007, 73/2007, 45/2008) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

ZPP v 318. členu ureja zamudno sodbo in določa, da če tožena stranka v roku iz 277. člena tega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor;

da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP);

da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi;

da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila sama tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Ob navedenem je tudi poudariti, da 2. odstavek 338. člena ZPP določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je tožnica vložila tožbo zoper toženo stranko zaradi plačila razlike v odpravnini. Sodišče je v postopku pravilno tožnici priznalo odpravnino na podlagi določil 109. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – 103/2007 – ZDR), ki določa, da je delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, dolžan plačati delavcu odpravnino, pri čemer je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec, ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Višino pa določa 2. odstavek 109. člena ZDR in sicer delavcu pripada odpravnina v višini 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let. V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi je navedeno, da tožniku pripada odpravnina v višini 12.190,00 EUR, pri čemer pa iz dokazila o plačani odpravnini z dne 30. 4. 2010 izhaja, da je bila tožnici izplačana odpravnina v višini 2.031,67 EUR, torej je tožena stranka dolžna plačati še razliko v odpravnini v višini 10.158,33 EUR.

Pritožbeno sodišče toženi stranki pojasnjuje, da v predmetni zadevi ne gre za postopek izvršbe, ko na podlagi določil 132. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št. 126/2007 s sprem. - ZFPPIPP) sodišče postopek prekine. Konkretni postopek je individualni delovni spor, ki ga sodišče vodi po določilih Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 – ZDSS-1) in določil ZPP. ZFPPIPP v 132. členu ureja vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti le na začete postopek izvršbe ali zavarovanja in v 1. odstavku določa, da se postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, prekine z začetkom postopka prisilne poravnave, pri čemer postopek izvršbe ali zavarovanja se lahko nadaljuje samo na podlagi sklepa sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave, za katerega ta zakon določa, da je podlaga za nadaljevanje postopka izvršbe ali zavarovanja (1. in 2. odstavek 132. člena ZFPPIPP). ZDSS-1 v 2. členu določa, da so delovna sodišča pristojna za odločanje v individualnih in kolektivnih delovnih sporih po določbah tega zakona, pri čemer 19. člen ZDSS-1 določa, da se v postopku delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Torej navedeno pomeni, da ne gre za spor v postopku izvršbe kot to zmotno meni pritožba.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

04.08.2011

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 1060/2012
• VDSS sodba Pdp 809/2013
• VDSS sodba Pdp 585/2012