<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 1439/2010

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.1439.2010
Evidenčna številka:VDS0006665
Datum odločbe:05.05.2011
Področje:DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - odgovor na tožbo - vročanje - osebna vročitev

Jedro

Na podlagi ugotovitve, da je vročevalec vročal tožbo v odgovor toženi stranki, tako da je na vratih pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem bi ga moral naslovnik dvigniti, ni mogoče šteti, da je bila vročitev pravilno opravljena. Za pravilno opravljeno vročitev bi moral vročevalec (preden je pustil obvestilo na vratih) poizkusiti pisanje izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem, oziroma delavcu v pisarni, poslovnem prostoru ali na sedežu tožene stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 4. 2010 nezakonita, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo in še traja do 17. 1. 2011 na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 12. 1. 2010. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na delovno mesto „vodja oddelka“, ga za obdobje od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, mu za isto obdobje obračunati bruto zneske mesečnih nadomestil plač v višini, ki bi jih prejemal, če bi delal, od tako obračunanih zneskov odvesti predpisane davke in prispevke ter mu izplačati mesečne neto zneske skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo pritožbeno sodišče razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ima v sodnem registru vpisan poslovni naslov na J. 266 v ... Gre za poslovno stavbo, v kateri se nahaja trgovski center O.. Trgovski center posluje od 8. do 21. ure. V tem času je trgovski center, ki obsega trgovino v pritličju in pisarniške prostore v 1. nadstropju, posloval tudi dne 31. 5. 2010, ko naj bi bilo toženi stranki puščeno obvestilo o prispelem pismu. V delovnem času Pošte Slovenije, d.o.o., ko vročevalec opravlja storitve vročanja (od 8. ure dalje) se je v poslovnih prostorih na sedežu tožene stranke nahajalo 55 delavcev tožene stranke, od tega 28 delavcev že pred oziroma ob 8. uri. Tožena stranka odpre vrata trgovskega centra za stranke ob 8. uri in vse do 21. ure je lahko vročevalec pošte vročil pošiljko najmanj delavkam, ki so se nahajale na delu na blagajni ali na informacijskem pultu, kar se nahaja v neposredni bližini vhoda v stavbo. Tako ni mogoče, da poštar v ponedeljek 31. 5. 2010 na naslovu tožene stranke ne bi mogel vročiti sodnega pisanja delavcu tožene stranke. Tega dne bi lahko poštar pošto vročil vsaj petim delavkam, ki so v tem času bile na delovnem mestu za blagajno oziroma informacijskim pultom in katere je tožena stranka posebej označila na izpisu prisotnosti. Glede na splošno znana dejstva organizacije dela tožene stranke kot tudi v vseh večjih trgovskih centrih ni mogoče, da poštar ne bi našel v poslovnem prostoru tožene stranke nobenega zaposlenega in mu izročil sodno pisanje. Popolnoma enake ugotovitve in navedbe tožena stranka podaja za dan 16. 6. 2010, ko se je pošiljka vrnila sodišču. Iz navedenega izhaja, da tožba toženi stranki ni bila pravilno vročena v odgovor in je bila storjena bistvena kršitev določb postopka. Kot dokaz tožena stranka prilaga izpis prisotnosti zaposlenih pri toženi stranki, ki svoje delo opravljajo na J. 226 v ... in pisno izjavo namestnika vodje trgovine. Predlaga zaslišanje vodje centrale in namestnika vodje trgovine o poslovnem času in organizaciji dela tožene stranke. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj predhodno vročanje ocene poskusnega dela ni potrebno in ne more biti pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je dolžna v odpovedi pogodbe o zaposlitvi obrazložiti le odpovedni razlog. Vročitev ocene pred potekom poskusne dobe ne predstavlja zakonskega pogoja za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V druge razloge o odločilnih dejstvih glede utemeljenosti tožbenega zahtevka se sodišče prve stopnje ni spuščalo, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je zamudno sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 45/2008), ob upoštevanju 2. odstavka 338. člena ZPP, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

V 318. členu ZPP so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Zamudno sodbo v sporu o prenehanju delovnega razmerja je mogoče izdati, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku 15 dni, kot ji to nalaga 2. odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), izpolnjeni pa morajo biti še naslednji pogoji:

da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor,

da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati,

da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in da

dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Pravilna vročitev tožbe je glede na citirano določilo pogoj za izdajo zamudne sodbe (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Tožbo je potrebno po 1. odstavku 142. člena ZPP vročiti osebno stranki oziroma, glede na 6. odstavek 142. člena, kadar gre za vročanje pravni osebi, na način, določenem v 133. členu ZPP. Skladno s citiranim določilom ZPP se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni, poslovnem prostoru oziroma na sedežu.

Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo po pošti. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki se nahaja v spisu, je razvidno, da je vročevalec dne 31. 5. 2010 na vratih tožene stranke pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem bi ga moral naslovnik dvigniti. Na kuverti je še označil, da naslovnik nima hišnega predalčnika. V skladu s 133. členom ZPP mora vročevalec, preden pošiljko vroča po 3., 4. in 5. odstavku 142. člena ZPP preveriti, ali lahko pisanje vroči kateremu od delavcev, ki so prisotni v prostorih pravne osebe na sedežu po podatkih sodnega registra. Iz podatkov v spisu ni jasno razvidno, da bi vročevalec (preden je pustil obvestilo na vratih) poizkušal vročitev opraviti po določbi 6. odstavka 142. člena ZPP v povezavi s 133. členom ZPP, torej da bi poizkušal pisanje izročiti osebi, pooblaščeni za sprejem oziroma delavcu, ki je v pisarni, v poslovnem prostoru ali na sedežu tožene stranke. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je bilo v času vročanja v poslovnih prostorih tožene stranke prisotnih najmanj pet poimensko navedenih delavk, ki bi jih pismonoša za informacijskim pultom oziroma blagajno moral najti in s tem v zvezi priložila seznam in število takrat prisotnih delavcev (prilogi B/3 in B/4). Ker glede na navedeno pravilna vročitev tožbe ni zanesljivo ugotovljena, je sodišče prve stopnje najmanj preuranjeno štelo, da so izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe po določbi 318. člena ZPP, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Glede na to, da je sodba obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do ostalih pritožbenih navedb v zvezi z zakonitostjo odpovedi z dne 22. 4. 2010.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in po določbi 1. odstavka 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem bo moralo preveriti, ali je bila vročitev pravilno opravljena, na primer z zaslišanjem vročevalca – pismonoše, ki je na naslovu tožene stranke 31. 5. 2010 raznašal pošto po potrebi pa tudi z drugimi (predlaganimi) dokazi. Če se bo izkazalo, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor, bo lahko sodišče ob izpolnjevanju preostalih pogojev iz 318. člena ZPP izdalo zamudno sodbo. Če pa se bo izkazalo, da tožba ni bila pravilno vročena v odgovor, jo bo potrebno toženi stranki ponovno vročiti skladno z določbo 133. člena ZPP.


Zveza:

ZPP člen 133, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 318.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.08.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU2MTIy