<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VDSS sklep Pdp 1343/2010

Sodišče:Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek:Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore
ECLI:ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.1343.2010
Evidenčna številka:VDS0006633
Datum odločbe:20.01.2011
Področje:DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:zamudna sodba - odprava nesklepčnosti tožbe - vročanje tožbe v odgovor

Jedro

V primeru, ko sodišče tožnika pozove na odpravo nesklepčnosti tožbe in ko je nesklepčnost nato odpravljena, mora sodišče popravljeno tožbo vnovič vročati v odgovor toženi stranki. Šele če tožena stranka ponovno pravočasno ne odgovori na tožbo, so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del zamudne sodbe in sklep o stroških postopka razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati denarni znesek v višini 2.058,46 EUR bruto in sicer:

„- neizplačane plače za mesec:

- avgust 2009 v znesku 262,09 EUR;

- september 2009 v znesku 243,27 EUR;

- november 2009 v znesku 259,23 EUR;

od navedenih bruto zneskov obračunati in plačati predpisane davke in prispevke, tožeči stranki pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec;

- neizplačan regres za letni dopust:

- za leto 2008 v bruto znesku 665,00 EUR;

- za leto 2009 v bruto znesku 628,87 EUR,

od navedenih bruto zneskov obračunati in plačati akontacijo dohodnine, tožeči stranki pa plačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. julija za vsako posamezno vtoževano leto, vse v roku osem dni pod izvršbo.“. Zakonske zamudne obresti v presežku, je zavrnilo. S sklepom z dne 19. 10. 2010 je toženi stranki še naložilo, da mora tožniku povrniti 332,07 EUR stroškov postopka v roku 15 dneh brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo v ugodilnem delu in zoper sklep o povrnitvi stroškov postopka se pritožuje tožena stranka iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo in sklep razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje v skladu s 318. členom ZPP izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka v določenem roku ni odgovorila na tožbo. Pri tem pa je spregledalo dejstva, ki so predpostavke za izdajo zamudne sodbe. V obrazložitvi zamudne sodbe sodišča prve stopnje navaja, da je poslalo tožbo na odgovor toženi stranki, šele potem pa je tožečo stranko pozvalo, da v roku osmih dni odpravi nesklepčnost tožbe. Tožnik je tožbo dopolnil 1. 7. 2010. Sodišče pa dopolnjene tožbe ni poslalo v odgovor toženi stranki. S tem je bistveno kršilo določilo 277. člena ZPP. Tožba, ki je bila poslana v odgovor še ni bila sposobna za obravnavanje in dejansko takšna še ni bila vročena toženi stranki, da se o njej izjasni. Navaja, da je tožena stranka tožniku dne 23. 6. 2010 nakazala bruto znesek 686,00 EUR in še 55,42 EUR, pa tožnik kljub temu v dopolnitvi tožbe ni umaknil ta dva zneska zahtevka. Tožena stranka se pritožuje tudi zoper sklep o odmeri stroškov ter navaja, da je bila zoper zamudno sodbo vložena pritožba, zato je preuranjeno sodišče prve stopnje odločilo o povrnitvi stroškov. Priglaša stroške pritožbe za sodbo in sklep.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo in sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s 366. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

V 318. členu ZPP so določeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Tako je mogoče zamudno sodbo izdati le v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku iz 277. člena ZPP, poleg tega pa morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:

da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor,

da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati,

da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi in

da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Tretji odstavek 318. člena ZPP določa, da sodišče v primeru, ko iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožbo tožnika poslalo toženi stranki v odgovor. Tožena stranka je tožbo prejela 18. 5. 2010 in v roku iz 277. člena ZPP nanjo ni podala odgovora. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 24. 6. 2010 tožnika pozvalo, da v roku osmih dni odpravi nesklepčnost tožbe. Tožnik je v roku podal dopolnitev tožbe, na kar je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo.

Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni postopalo pravilno, ko je izdalo zamudno sodbo, ne da bi ji poslala v odgovor dopolnitev tožbe. V primeru ko sodišče prve stopnje tožnika s sklepom pozove na odpravo nesklepčnosti, takšen sklep vroči tudi toženi stranki, pri čemer mora sodišče nato tožbo, če je nesklepčnost pravočasno odpravljena, vnovič vročiti v odgovor. Šele če je tožena stranka tudi ponovno pasivna, lahko sodišče ob izpolnitvi drugih pogojev iz 1. odstavka 318. člena ZPP izda zamudno sodbo. V primeru, ko pa je tožena stranka aktivna, izdaja zamudne sodbe ni več mogoča, pač pa se v takem primeru izda sodba po opravljeni glavni obravnavi in izvedenem dokaznem postopku.

Ker je bila zamudna sodba izdana v nasprotju z določbami ZPP, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani (ugodilni) del zamudne sodbe in sklep o stroških postopka in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

Ker je bilo potrebno razveljaviti sodbo in sklep sodišča prve stopnje iz navedenega razloga, pritožbeno sodišče na ostale pritožbene navedbe ne odgovarja.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje poslati dopolnitev tožbe na odgovor toženi stranki. Če bo tožena stranka ponovno pasivna, bo sodišče prve stopnje ob izpolnitvi drugih pogojev iz 1. odstavka 318. člena ZPP ponovno izdalo zamudno sodbo, v primeru, ko pa bo tožena stranka aktivna, pa izdaja zamudne sodbe ne bo več mogoča.

Tožena stranka je priglasila stroške pritožbe za sodbo in sklep. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.


Zveza:

ZPP člen 277, 318, 339, 339/2, 339/2-7.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.08.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU2MDkw