VDSS sklep Pdp 82/2009

Jedro

Ker zaradi pomanjkljive obrazložitve (sodišče je navedlo zgolj pravno podlago, ne pa subsumpcijskega sklepa oziroma razlogov, zakaj utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz navedb v tožbi) zamudne sodbe ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo aneks tožene stranke št. 04/SH-320/783 z dne 22. 8. 2008 (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnici izda ustrezen in pravilen aneks k pogodbi o zaposlitvi v skladu z določili Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in v skladu z določili Aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Republike Slovenije ter ji obračuna prikrajšanja pri plači, do katerih je prišlo zaradi izdaje nezakonitega aneksa k pogodbi o zaposlitvi, od ugotovljenih bruto zneskov prikrajšanj odvede davke in prispevke pristojnim službam in zavodom ter ji plača neto zneske prikrajšanja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posamičnega mesečnega neto prikrajšanja v plačilo, to je od vsakega 10. dne v mesecu za prikrajšanje predhodnega meseca, do plačila (2. točka izreka). Poleg tega je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti pravdne stroške v višini 130,78 EUR z 20 % davka na dodano vrednost in zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila (3. točka izreka).

Zoper navedeno zamudno sodbo se je iz pritožbenega razloga bistvenih kršitev določb postopka pritožila tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navedla je, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, ki je ni obrazložilo. Ustavno sodišče RS je v odločbi opr. št. Up-201/01 z dne 6. 11. 2003 določilo standarde obrazložitve zamudnih sodb in sicer je navedlo, da mora iz obrazložitve zamudne sodbe jasno izhajati, na katera pravno relevantna dejstva, ki jih je sodišče povzelo iz tožbenih navedb, je oprlo svojo odločitev in katero pravno normo je uporabilo. Sodišče prve stopnje pa je v konkretnem primeru le ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe (ker tožena stranka v roku 30 dni na tožbo ni odgovorila), ni pa odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Na podlagi zaključka, da so podane procesne predpostavke za izdajo zamudne sodbe, bi moralo sodišče prve stopnje v skladu s stališči Ustavnega sodišča RS ugotoviti še, ali je tožnica v tožbi navedla vsa pravno relevantna dejstva in v obrazložitvi izpodbijane sodbe navesti, katera so ta dejstva. Poleg tega bi moralo presojati tožbeni zahtevek po materialnem pravu in pojasniti, na katera materialno pravna določila je oprlo svojo odločitev. Ker tega ni storilo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Poleg tega sodišče tudi ni ugotovilo, ali so v presojani zadevi izpolnjene procesne predpostavke za sodno varstvo. Tožnica je zahtevo za odpravo kršitve vložila 1. 9. 2008, kar pomeni, da je osemdnevni rok, ki ga je imela tožena stranka na voljo za odgovor potekel 9. 9. 2008. Ker je bila tožba vložena šele 13. 10. 2008, ni dopustna in bi jo bilo potrebno zavreči.

V odgovoru na pritožbo je tožnica prerekala pritožbene navedbe tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Navedla je, da stališč Ustavnega sodišča RS v odločbi opr. št. Up-201/01 v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe (izostanek odgovora na tožbo) ter te pogoje tudi obrazložilo. Pri tem je ugotovilo, da dejstva, na katera tožnica opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila, oziroma s splošno znanimi dejstvi. Poleg tega toženi stranki aktivnosti v zvezi z izdajo spornega aneksa k pogodbi o zaposlitvi niso neznane, prav tako ne vsa pogajanja niti dejstvo, da ni prišlo do sporazumne razvrstitve tožnice v ustrezni plačni razred. Ker razpolaga z njeno personalno mapo, bi lahko preverila vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s pogodbo o zaposlitvi, osebnimi podatki tožnice, podatki o strokovni izobrazbi, izpopolnjevanju, delovnem mestu ter premestitvah. Na ta dejstva je namreč tožnica oprla svoj tožbeni zahtevek.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih je navedla tožena stranka v pritožbi, pri tem pa je skladno z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11. točki, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti.

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni odgovorila v roku trideset dni. Izostanek pravočasnega odgovora na tožbo je eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki so določeni v 1. odstavku 318. člena ZPP, preostali pogoji pa so: (1) da ne gre za zahtevek, s katerim stranki ne moreta razpolagati glede na 3. odstavek 3. člena ZPP, (2) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi ter (3) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. Pasivnost tožene stranke je torej eden izmed pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje dejanskih navedb v tožbi. V postopku pred izdajo zamudne sodbe se dejansko stanje ne ugotavlja, ker se šteje, da so dejstva, navedena v tožbi, resnična. Glede uporabe materialnega prava pa velja, da mora sodišče materialno pravo uporabiti na enak način kot tedaj, kadar izda kontradiktorno sodbo.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi zamudne sodbe pojasnilo le, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 1. odstavku 318. člena ZPP, ter navedlo, da je podlaga za izdajo zamudne sodbe v 48. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS; Ur. l. RS, št. 56/02 in nadaljnji), ki določa postopek razvrščanja javnih uslužbencev v plačne razrede, in 14. členu istega zakona, ki določa povečanje oziroma zmanjšanje osnovne plače javnega uslužbenca. Zgolj navedba pravne podlage (ne pa subsumpcijskega sklepa oziroma razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi) po oceni pritožbenega sodišča ne zadošča, da bi izpodbijano sodbo šteli za obrazloženo oziroma da bi bilo izpodbijano odločitev mogoče preizkusiti.

Obveznost sodišča, da svoje odločbe obrazloži, ne izhaja le iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS; Ur. l. RS, št. 33/91 in nadaljnji), temveč je tudi del pravice do pritožbe iz 25. člena URS. Stranka lahko namreč šele po tem, ko izve na podlagi katerih dejstev in z uporabo katerih pravnih norm je sodišče prve stopnje izdalo svojo odločbo, učinkovito uresniči svojo pravico do pritožbe. Če se izkaže, da zaradi pomanjkljive obrazložitve sodne odločbe učinkovita pritožba zoper njo ni mogoča, takšna sodba krši pravico do pravnega varstva iz 25. člena URS. Takšno stališče je zavzelo že Ustavno sodišče RS v zadevi opr. št. Up-201/01 z dne 6. 11. 2003, na katero se utemeljeno sklicuje pritožba.

Pritožbeno sodišče je glede na ugotovljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in po določbi 1. odstavka 354. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V tem postopku bo moralo presoditi, ali je tožba sklepčna, torej ali je glede na tožbene navedbe tožba dopustna ter ali je tožbeni zahtevek utemeljen, svoje ugotovitve oziroma svojo odločitev pa bo moralo tudi obrazložiti.

K temu pritožbeno sodišče le dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje – v primeru, da bo štelo, da tožba ni sklepčna – ravnati po 3. in 4. odstavku 318. člena ZPP, torej bo moralo tožnici s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe, razen če bo presodilo, da tožnica nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka. Poleg tega bo moralo pri presoji dopustnosti tožbe upoštevati 4. odstavek 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/02 in nadaljnji), ki določa, da lahko javni uslužbenec, ki ugotovi, da mu je bila plača določena ali izplačana v nasprotju z zakonom, predpisi in drugimi akti, izdanimi na njihovi podlagi, ali kolektivno pogodbo, od delodajalca pisno zahteva, da ugotovi nezakonitost in ravna v skladu z zakonom. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni od vložene pisne zahteve ne izda obvestila o ugotovitvi nezakonitosti, lahko javni uslužbenec s tožbo zahteva od pristojnega sodišča ugotovitev te nezakonitosti ter izplačilo razlike med izplačano in zakonito določeno plačo. Pri tem mora spoštovati rok za uveljavljanje sodnega varstva, ki je določen v 2. odstavku 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02 in nadaljnji).

Glede posameznih tožbenih zahtevkov v tožbi pritožbeno sodišče še ugotavlja, da tožnica, glede na to, da aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni podpisala, zaradi česar ta aneks ne more imeti pravnih posledic, ne izkazuje pravnega interesa za razveljavitev aneksa. Pravni interes se sicer po določbi 2. odstavka 181. člena ZPP izrecno zahteva le za ugotovitveno tožbo, pri ostalih vrstah tožb pa se predpostavlja. Vendar to ne pomeni, da v posameznem primeru oblikovalne tožbe ne moremo ugotoviti, da pravni interes kot predpostavka za dopustnost sodnega varstva ni podan. Denarni zahtevek pa v tožbi ni določno opredeljen, saj tožnica ni navedla, za katero obdobje zahteva obračun prikrajšanja pri plači, odvod davkov in prispevkov pristojnim službam in zavodom ter izplačilo neto zneskov prikrajšanja.

Odločitev o pritožbenih stroških se skladno z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 1276/2010
• VSC sklep Cp 776/2012
• VDSS sklep Pdp 918/2011