VDSS sklep Pdp 541/2009

Jedro

Sodišče prve stopnje je neutemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka v odgovoru na tožbo, ki ji je bil pravilno vročena, ni izrecno navedla, zakaj nasprotuje tožbenemu zahtevku, saj je kljub temu razvidno, v katerem delu tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku, poleg tega so predlagani dokazi za ugotavljanje dejstev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku izplačati prikrajšanje pri plačah v neto znesku 7.289,25 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 10. 2007 dalje do plačila (1. točka izreka), mu povrniti stroške njegovega pooblaščenca v višini 220,32 EUR in stroške sodne takse za tožbo v višini 73,89 EUR ter sodbo v višini 36,64 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Zoper navedeno zamudno sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka in pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbeni zahtevek tožnika v celoti zavrne in mu naloži v plačilo stroške pravdnega postopka. Navaja, da je prejela vabilo na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo dne 19. 3. 2009 in pri tem ugotovila, da je bila vabljena na poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo v tem delovnem sporu z dne 16. 3. 2009 ob 11:30 uri. Tožena stranka tako ugotavlja, da je dobila vabilo prepozno in se tako ni mogla udeležiti obravnave. Meni, da sodišče zaradi navedenega ne bi smelo izdati zamudne sodbe izven naroka dne 23. 3. 2009.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava. Po takšnem preizkusu se pritožbeno sodišče z odločitvijo v izpodbijani sodbi ne strinja, kar utemeljuje z naslednjimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

Izdaja zamudne sodbi temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo, ali če odgovora na tožbo ne obrazloži (1. odstavek 318. člena ZPP), priznava dejanske tožbene navedbe. Zato izreče sodišče takšno sodbo brez tega, da bi izvedlo dokazni postopek. V tej zvezi zgolj preizkusi ali zatrjevana dejstva niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik ali s splošno znanimi dejstvi. Izdaja zamudne sodbe je torej dopustna v primeru, če so navedena dejstva v tožbi takšne narave, da iz njih izhaja sklepčnost zahtevka.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje ob vročitvi tožbe z dopisom opozorilo toženo stranko na pravne posledice, če odgovora na tožbo ne bo vložila v predpisanem roku, ali če odgovor ne bo obrazložen. Tožena stranka je v roku odgovorila na tožbo z navedbo, da je toženi stranki dostavila izvensodno poravnavo o medsebojnih pravnih razmerjih z dne 31. 1. 2008 v podpis, in sicer iz naslova premalo izplačane plače za delo delavca po pogodbi o zaposlitvi. Navajala je, da je tožnik po prejemu izvensodne poravnave poslal toženki odgovor z dne 12. 2. 2008, po elektronski pošti in pisni obliki, v katerem ne prereka plače, temveč navaja, da zgolj niso zajeti v predlogu poravnave potni stroški. Pri tem je navedla, da ni seznanjena o kakršnemkoli dogovoru med Č. in tožnikom ter da je tožnik opravljal svoje delo zelo površno in nevestno, da je izostajal z dela, zaradi česar je toženki nastala materialna škoda, prav tako je s svojim ravnanjem blatil ime toženke. Predlagala je, da sodišče prve stopnje ugotovi, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku razliko le neizplačane plače v znesku 995,35 EUR, kar je tožniku ponudila tudi v izvensodni poravnavi z dne 31. 1. 2008. Kot dokaz je predložila dopis z dne 31. 8. 2008, vročilnico o prejemu, predlog izvensodne poravnave z dne 31. 1. 2008, odgovor tožnika z dne 12. 2. 2008 in predlagala zaslišanje strank.

V skladu z določbo 277. člena ZPP mora tožena stranka odgovoriti na tožbo v 30-ih dneh od njene vročitve. Sodišče opozori toženo stranko, da bo v primeru, če ne bo odgovorila, ali če odgovor na tožbo ne obrazložen, izdalo zamudno sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo. Po določbi 278. člena ZPP mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen, pri čemer mora iz obrazložitve odgovora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Poleg tega mora odgovoru priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru. Vendar določba 278. člena ZPP ne vsebuje izrecne zahteve, da bi se tožena stranka morala izrecno izjasniti, zakaj nasprotuje zahtevku, temveč le v kakšnem obsegu se z njim ne strinja. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je odgovor na tožbo tožene stranke v opisani vsebini dovolj jasno obrazložen, saj iz njega izhaja stališče tožene stranke, v katerem delu priznava tožbeni zahtevek (v višini 995,35 EUR) in v katerem delu nasprotuje tožbenemu zahtevku (nad 995,35 EUR) ter ponudi dokaze za ugotavljanje dejstev.

V skladu z ugotovljenimi razlogi ni imelo sodišče prve stopnje nobene podlage za odločitev o tožnikovih zahtevkih z zamudno sodbo, zaradi česar je z njeno izdajo storilo bistveno kršitev postopka iz določbe 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

05.11.2010

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 439/2011
• VDSS sklep Pdp 1055/2011
• VDSS sklep Pdp 94/2012