<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 611/2009

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.611.2009
Evidenčna številka:VSL0057006
Datum odločbe:17.06.2009
Področje:DEDNO PRAVO
Institut:dedovanje denacionaliziranega premoženja - učinek oporočnih razpolaganj glede denacionaliziranega premoženja

Jedro

Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripada oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino spada 1/6 nepremičnin vl. št. 1518 k.o. Š. Ker zapustnica ni naredila oporoke, je nastopilo zakonito dedovanje. Zakoniti dedni upravičenci so zapustničini potomci MM, P in JoK, ter potomci po umrli hčeri CJ in umrlem sinu JaK. Na podlagi podanih izjav je kot zakonite dediče zapuščine razglasilo zapustničine potomce MM, PK in JoK, vsakega do 1/5, zapustničinega vnuka JaK do 1/5 in zapustničina vnuka JJ ter PJ, vsakega do 1/10.

Proti navedenemu sklepu so se pritožili zakoniti dediči P, JoK in JaK. V pritožbi pojasnjujejo, da je zmotna ugotovitev prvostopnega sodišča, da oporoke po AK ni. Pritožbi so priložili kopijo natipkane oporoke, ki je sicer brez podpisa ali overitve. Menijo, da bi morala biti veljavna oporoka deponirala v arhivu sodišča. Enako velja za osnutka izjav MM in CJ, katerih kopiji so prav tako priložili pritožbi in predlagali, da sodišče preveri, ali na sodišču obstajajo podpisani in overjeni originali. Pritožbi so priložili tudi darilno in razdelilno pogodbo z dne 2.9.1965 ter dodatka k tej pogodbi z dne 23.3.1966, iz katerih je razviden dogovor o načinu razdelitve imetja, ki je drugačen od tistega v sklepu. Pritožniki smiselno predlagajo, naj sodišče druge stopnje navedene listine, ki so jih priložili pritožbi pri odločitvi upošteva.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zapuščinski zadevi je zapuščinsko sodišče izvedlo zapuščinski postopek po pokojni AK. Predmet zapuščine je bilo premoženje, ki je bilo zapustnici vrnjeno v postopku denacionalizacije in predstavlja solastninski delež do 1/6 na nepremičninah vl. št. 1518 k.o. Š.. Sodišče prve stopnje je o dedovanju premoženja upoštevalo zakonito dedovanje in za zakonite dediče zapuščine razglasilo zapustničine potomce MM, PK in JoK ter na podlagi vstopne pravice in odstopljenih dednih deležev zapustničine vnuke JaK ter JoK in PJ. S podatki o zapustničini oporoki ali drugačnem njenem razpolaganju za časa življenja namreč sodišče prve stopnje ni razpolagalo, saj iz podatkov v spisu izhaja, da v sodni hrambi ni zapustničine oporoke.

Po določbi 76. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) se zapuščinski postopek za denacionalizirano premoženje začne na predlog upravičenčevega pravnega naslednika. V 80. členu ZDen je določeno, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji. Dednopravne pogodbe, sklenjene pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, prav tako nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki upravičencu pripada po odločbi o denacionalizaciji, razen, če ni v pogodbi izrecno navedeno, da se nanaša tudi na to premoženje. Oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, imajo glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripada oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči, kar izhaja iz določbe 81. člena ZDen.

Iz pritožbi priloženih oporoke in darilne ter razdelilne oporoke ne izhaja, da bi se zapustničina razpolaganja v navedenih poslih nanašala na premoženje, ki je bilo zapustnici vrnjeno v postopku denacionalizacije. Predmet darilne in razdelilne pogodbe so bile namreč le nepremičnine, katerih solastnica je bila zapustnica v letu 1965, ko je bil pravni posel sklenjen. Gre za nepremičnine vl. št. 139 k.o. Š. Nepremičnine, ki so predmet tega zapuščinskega postopka v navedeni pogodbi niso omenjene, zato zanje ta pogodba ne more veljati.

Zapustničina oporoka z datumom 3.8.1955 ne izpolnjuje pogojev za njeno veljavnost, saj ni podpisana niti s strani oporočiteljice, niti s strani oporočnih prič. Očitno je, da je zapustnica dosegla delitev premoženja med svojimi potomci s sklenitvijo darilne in razdelilne pogodbe v letu 1965, saj ob smrti glede na to, da zapuščinski postopek po njej v Republiki Sloveniji sploh ni bil izveden, ni imela nobenega premoženja. Pa tudi, če bi bilo izkazano, da predložena oporoka izpolnjuje pogoje za veljavnost, je v tem zapuščinskem postopku ne bi bilo mogoče upoštevati, saj v njej s premoženjem, ki ji je bilo vrnjeno v postopku denacionalizacije, ni razpolagala.

Tudi odpovedi neuvedenemu dedovanju zapustničinih hčera MM in CJ, ki sta predloženi nepodpisani in v nepravilni obliki z datumom 3.8.1955, sodišče ne more upoštevati, ne samo zaradi pomanjkljive oblike, pač pa zaradi citirane določbe 80. člena ZDen, saj dedne izjave, tudi, če so veljavne, pa so podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji.

Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena, saj pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep o dedovanju je pravilen, saj je sodišče prve stopnje upoštevalo pravilno ugotovljene dejanske okoliščine. Pravilno je uporabilo materialne določbe Zakona o dedovanju ( v nadaljevanju ZD) in ZDen, v postopku pa ni storilo kršitev absolutne narave, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti na podlagi določbe 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbama 365. člena ZPP in 163 ZD. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.


Zveza:

ZDen člen 80, 81.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.09.2009

Opombe:

P2RvYy02MjY4Nw==