VSL sklep I Cp 599/2009

Jedro

Čeprav podpis prevzemnika pošiljke ni čitljiv in čeprav datum vročitve ni izpisan z besedo, ima vročilnica dokazno moč.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog J. N. za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 116/94 z dne 23.2.1998. Ugotovilo je, da je bila sodba pravilno vročena družbi J., d.o.o. K., J. P. 9.

Zoper sklep se pritožuje J. N., ki je bil družbenik omenjene družbe, ki je bila s sklepom Srg 2001/02550 z dne 28.9.2001 izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju podjetja – ZFPPod. Vztraja pri tem, da sodba dne 23.2.1998 toženi stranki, družbi J. d.o.o., nikoli ni bila vročena oziroma ni bila vročena v skladu z zakonskimi določbami. Ker tožeča stranka navaja, da je bila sodba vročena najkasneje leta 2006, klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 23.2.1998 ne more veljati za sodno pošto, ki naj bi jo pritožnik prejel leta 2006. Tožeča stranka z izjavo potrjuje, da sodne pošiljke niso bile naslovljene s točnim nazivom in naslovom in da so bile naslovljene na napačen naslov in na napačno firmo dolžnika. Če je tožena stranka katero od teh pošiljk sprejela, je to njena suverena poslovna odločitev in zaradi tega se ne more šteti za vročeno napačno naslovljena pošta, ki jo pritožnik ni prejel. Vročilnica ni pravilno izpolnjena. Ne vsebuje imena prejemnika, datuma, podpisa in štampiljke. Pritožnik je z vpogledom v sodni spis, kopijo vročilnice in priznanjem tožeče stranke, da je bila pošta naslovljena z napačnim naslovom, dokazal nepravilnost vročitve. Poudarja, da vročitev ni bila opravljana oziroma ni bila opravljena v skladu z zakonom. V zadevi so bile številne nepravilnosti, kar je sodišče priznalo tudi v razlagi sklepa z dne 16.12.2008. Sodišče se je oprlo na domnevo, da naj bi bil pritožnik v času vročanja edina oseba, ki je bila v družbi zaposlena. To ni res. Tudi ni res, da je pošto vseskozi prejemala ista oseba. Pritožnik pritrjuje, da je bil sedež družbe, tožene stranke, vseskozi na istem naslovu, to je J. P. 9, K.. Ne strinja se s tem, da je vročilnica popolno izpolnjena. Opredeliti je tudi treba, kdaj se je postopek začel proti osebi J. N.. Glede izpodbijanega sklepa je pritožnik prejel le 5 strani; oštevilčenih s 5 in 7 ni prejel.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet pritožbe je vprašanje, ali je bila sodba Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 116/94 z dne 23.2.1998 toženi stranki, družbi J. d.o.o., pravilno vročena. Sodišče prve stopnje je izvedlo izčrpen postopek, nato pa tudi napisalo jasne razloge o tem, zakaj šteje, da je bila vročitev pravilna. Pregledalo je vso dokumentacijo v zvezi s tem, nato pa pravilno ugotovilo, da je bila vročitev opravljena 7.5.1998. Z razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi s tem se pritožbeno sodišče v celoti strinja, pritožbene trditve pa niso take, da bi zbudile dvom o pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Nečitljivost podpisa in dejstvo, da na vročilnici datum ni izpisan z besedo, ne pomenita, da vročilnica nima dokazne moči. Vročitev je bila opravljena po sodnem kurirju na sedežu družbe. To izhaja iz vročilnice. Toženec vztrajno trdi, da vročitev ni bila prav opravljena. Vendar je zgolj vztrajanje na tem, da je bila vročitev nepravilna, premalo. Ob dejstvu, da vročilnica obstaja, da je na njej podpis prevzemnika, čeprav ni pečata in datuma, izpisanega z besedo, in ob tem, da je vročitev opravil kurir, je zgolj pritožnikovo vztrajanje premalo. Ponuditi bi moral razumno razlago o tem, kdo naj bi tedaj na naslovu, ki je bil nedvomno naslov družbe J. d.o.o., pošiljko lahko prejel, če ne oseba, ki je bila v taki zvezi z družbo J. d.o.o., da je imela pravico in dolžnost pošiljke sprejemati. Pri tehtanju med tem, ali ima bolj prepričljivo moč vročilnica ali pa so bolj prepričljive trditve pritožnika, se je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da vročilnica dokazuje pravilnost vročitve. Vse ostale pritožbene trditve niti niso odločilne, zlasti ne sklicevanje na to, kaj v zvezi z vročitvijo trdi tožeča stranka. Vprašanje, kako je sodišče ravnalo v drugih zadevah v zvezi z razveljavitvijo potrdil o pravnomočnosti, za ta postopek ni odločilno. Prav tako v konkretni zadevi ni odločilno vprašanje, kdaj se je postopek začel proti J. N.. Vprašanje je samo pravilnost vročitve sodbe že navedeni družbi. Če je pritožnik prejel nepopoln sklep, če je torej manjkalo nekaj strani, tedaj mora dopolnitev zahtevati od sodišča prve stopnje.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi po 2. točki 365. člena ZPP, kajti po vsem povedanem pritožniku ni uspelo dokazati nepravilnosti vročitve, v zvezi s tem pa ni pogojev za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti v skladu s 3. odst. 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

18.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep I Cpg 250/2018
• VSL sklep I Cp 2101/2009
• VSK sklep II Ip 548/2012