VSL sklep I Cp 736/2009

Jedro

Razlogi kot so bolezen, pritožnikova domneva, da si za denar, ki ga bo prejel kot izplačilo, ne bo mogel kupiti drugega stanovanja, razlogi, zakaj je bila razdružitev sploh predlagana, za odločitev o delitvi solastnine niso relevantni. Pravica zahtevati delitev stvari je namreč pravica vsakega od solastnikov po samem zakonu in se ji solastnik za daljši čas tudi ne more odreči.

Izrek

Pritožba z dne 19.11.2008 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dopolnitev pritožbe z dne 23.12.2008 se zavrže.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se solastno premoženje, ki obsega dvoinpolsobno stanovanje št. 13 v 1. nadstropju stanovanjskega bloka U. H. P. 23, L., v izmeri 69,78 m2 ter pomožni prostor v isti stavbi v izmeri 5,12 m2, oboje vpisano v vl. št. 348/14 k.o. NJ, pod oznako 25.E in 26.E, razdruži tako, da pridobita predlagatelja S. D. in N. D. lastninsko pravico na stanovanju in pomožnem prostoru vsak do ½ in sicer s pravnomočnostjo tega sklepa, posledično pa sta dolžna izplačati nasprotnemu udeležencu J. D. znesek v višini 49.666,00 EUR, to je vsak znesek 24.833,33 EUR, najkasneje v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa, skupaj z obrestmi. Odločilo je še, da ima nasprotni udeleženec do celotnega poplačila na nepremičnini zastavno pravico.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo nasprotni udeleženec in ga izpodbija v celoti. Navaja, da je v zelo težkem zdravstvenem stanju, saj ima živčno mišično obolenje, imel je štiri lažje srčne infarkte, dvakrat šivano glavo, pruh, operacijo na desnem kolenu, izpahnjen desni kolk, ima težave s hrbtenico, prebolel je opekline, ima bolne ledvice in mehur in ne more zadrževati vode. Zadnjih pet do šest let je bil stalno v stanovanju. Z denarjem, ki bi ga dobil, ne more kupiti niti garsonjere, denar bi v štirih do petih letih porabil, potem pa bi bil brez denarja in brez stanovanja, torej na cesti. Svojo sobo zrači enkrat do dvakrat na dan, več pa ne, ker se ne sme prehladiti in je zato v sobi slab zrak. Brat pa je to prikazal tako, da namerno povzroča v stanovanju smrad. Tudi sanitarni inšpekciji je povedal enako. Brat je star že sedeminštirideset let in nima niti enega dneva delovne dobe, sestra pa je narkomanski odvisnik. Oba imata kartoteko. Ima se namen oženiti in imeti družino in otroke in tudi zaradi tega potrebuje stanovanje.

Nasprotni udeleženec je 23.12.2008 pritožbo še dopolnil in v tej dopolnitvi navaja, da sestra N. D. ne plačuje stanarine, tudi ona ga je prav tako kot brat trikrat fizično napadla. Za stanovanje skrbi in ga čisti, z bratom se pogovarja samo kadar je to nujno. Brat ima namen, da se bo iz tega stanovanja odselil, s sestro pa imata namen stanovanje prodati.

Na pritožbo je odgovoril predlagatelj S. D. in v odgovoru oporeka navedbam nasprotnega udeleženca in predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba z dne 19.11.2008 je neutemeljena, dopolnitev pritožbe z dne 23.12.2008 pa prepozna.

Na podlagi 70. člena Stavarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) solastniki sporazumno določijo način delitve stvari. Če se ne morejo sporazumeti, odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče ob odločanju, kako bo solastno premoženje razdelilo, upoštevalo predlog obeh predlagateljev, saj nasprotni udeleženec, razen tega, da je nasprotoval izplačilu oz. prodaji, ni predlagal drugega načina delitve. Razlogov, ki jih je nasprotni udeleženec ob tem navedel in jih sedaj obširno ponavlja tudi v pritožbi, sodišče prve stopnje pri odločanju ni moglo in smelo upoštevati, saj ne gre za dejstva, ki bi lahko vplivala na odločitev glede same razdružitve, če seveda niso zatrjevana ob sočasnem predlogu, da se delitev izvede na drug način.

Razlogov, ki jih pritožnik sedaj ponavlja tudi v pritožbi (bolezen, njegova domneva, da si za denar, ki ga bo prejel kot izplačilo, ne bo mogel kupiti drugega stanovanja, razlogi, zakaj je bila razdružitev sploh predlagana), seveda ne more upoštevati niti pritožbeno sodišče. Pravica zahtevati delitev stvari je namreč pravica vsakega od solastnikov po samem zakonu in se ji solastnik za daljši čas tudi ne more odreči.

V okviru postopka razdelitve solastnih nepremičnin bi prvostopno sodišče torej lahko upoštevalo zgolj interese nasprotnega udeleženca v zvezi z načinom razdelitve, ni pa moglo, kot je že bilo pojasnjeno, upoštevati okoliščin (razen v smislu odloga delitve – kar pa je bilo storjeno), ki jih je izpostavil tudi v svoji pritožbi.

Glede na to, da nasprotni udeleženec ob siceršnjem nasprotovanju razdružitvi solastne nepremičnine na način, da sam prejme denarno izplačilo, drugačnega načina razdelitve ni predlagal, je sodišče zato ravnalo prav, ko je sledilo predlogu obeh predlagateljev in nepremičnino razdružilo tako, da jo je dodelilo v solast obema predlagateljema in jima sočasno naložilo, da vrednost solastnega deleža nasprotnega udeleženca le temu izplačata v zakonskem roku.

Pritožbeno sodišče je na podlagi navedenega v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku pritožbo nasprotnega udeleženca z dne 19.11.2008 zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Ker je pritožbo po 333. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP možno vložiti le v roku petnajstih dni od vročitve prepisa sklepa, kar velja tudi za dopolnitev pritožbe, je pritožbeno sodišče dopolnitev z dne 23.12.2008 zavrglo kot prepozno. Ne glede na to pa nasprotnemu udeležencu še pojasnjuje, da tudi dopolnitev pritožbe odločitve vsebinsko ne bi spremenila.

Datum zadnje spremembe:

18.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cp 2003/2017
• VSL sklep I Cp 420/2016
• VSL Sklep I Cp 749/2023