VSL sklep I Cp 905/2009

Jedro

Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo, da obstoji dodatna zapuščina po pokojni A. K., in sicer iz nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1510 k.o. V. in vl. št. 210 k.o. T., ter iz obveznic v višini 1.479,20 DEM, na podlagi pravnomočne delne odločbe Upravne enote Ljubljana, Izpostave Moste – Polje, št. 321-190/93-09/IR-32 z dne 8.11.2001. Dodatno zapuščino je na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju z dne 13.1.2000 dodelilo zapustničini hčerki A. M. J., za katero je ustanovilo dedno pravico do 1/3 dodatne zapuščine, zapustničinemu sinu B. F. K. do 1/3 dodatne zapuščine, M. K. do 1/9 dodatne zapuščine, zapustničini vnukinji B. Ž. do 1/9 dodatne zapuščine in zapustničinemu vnuku M. K. do 1/9 dodatne zapuščine.

Zoper dodatni sklep o dedovanju se po svojih pooblaščencih pravočasno pritožujejo dediči B. F. K., M. K., B. Ž. in M. K. Pritožujejo se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajajo, da je dedič B. F. K. vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zaradi dedovanja denacionaliziranega premoženja že dne 10.6.2004 ter nato še dne 6.9.2004 zaradi naknadno denacionaliziranega premoženja, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom odločilo le o predlogu z dne 6.9.2004. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v dodatno zapuščino spada tudi nepremičnina parc. št. 2059 k.o. V., kar pa ne izhaja iz odločb o denacionalizaciji, niti iz predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju. Nadalje navajajo, da je bil zapuščinski postopek po zapustnici pravnomočno zaključen dne 24.3.1984, in sicer na podlagi zapustničine oporoke, v kateri je tudi izrecna določba glede denacionaliziranega premoženja. Sodišče prve stopnje bi moralo zato v skladu s 1. odstavkom 74. člena Zakona o denacionalizaciji opraviti nov zapuščinski postopek in razdeliti dodatno premoženje na podlagi zapustničine oporoke (in ne na podlagi sklepa o dedovanju z dne 13.1.2000). Menijo, da v tej zadevi ni bilo okoliščin, ki bi opravičevale uporabo določil 221. in 222. člena Zakona o dedovanju.

Dediča po zapustničini hčerki A. M. J. – R. B. in V. J. sta na pritožbo odgovorila. Menita, da je pritožba neutemeljena.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 – 52/07, ki se uporablja v skladu z 2. odstavkom 130. člena ZPP-D – Ur. l. RS, št. 45/08, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju – v nadaljevanju ZD - Ur. l. SRS, št. 15/76 s spremembami).

V obravnavani zapuščinski zadevi je predmet dedovanja premoženje, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno zapustnici kot denacionalizacijski upravičenki. Pritožba utemeljeno opozarja, da ima Zakon o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91-I s spremembami; v nadaljevanju ZDen) glede dedovanja denacionaliziranega premoženja posebne določbe (74. do 83. člen), ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v ZD, lex specialis. Zato je potrebno, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu že pravnomočno končan, ne da bi bilo v njem odločeno tudi o dedovanju denacionaliziranega premoženja, glede tega denacionaliziranega premoženja izvesti nov zapuščinski postopek (1. odstavek 74. člena ZDen). Za takšno situacijo gre tudi v obravnavani zapuščinski zadevi, saj je postal sklep o dedovanju po zapustnici z dne 14.3.1985, v katerem ni bilo odločeno o denacionaliziranem premoženju, pravnomočen že dne 17.4.1985 (list. št. 10). Le v primerih, ko ob prvotnem dedovanju ni bilo oporočnih razpolaganj (81. člen ZDen), niti dednih izjav ali pogodb (80. člen ZDen), pravilo iz 1. odstavka 74. člena ZDen ne velja (82. člen ZDen). Zgolj v teh primerih zapuščinskemu sodišču glede v denacionalizacijskem postopku vrnjenega premoženja ni treba opraviti nove zapuščinske obravnave, temveč o dedovanju tega premoženja odloči z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (1. odstavek 221. člena ZD). Vendar pa v obravnavani zapuščinski zadevi takšna odločitev ne pride v poštev, saj temelji že omenjeni sklep o dedovanju z dne 14.3.1985 na oporočnem dedovanju. Na to oporoko pa so se, ker naj bi se nanašala tudi na denacionalizirano premoženje (81. člen ZDen), sklicevali tudi dediči M. K., B. Ž. in M. K. v tem zapuščinskem postopku (vloga z dne 19.5.2005). Po zapustnici sicer obstoji tudi pravnomočen sklep o dedovanju denacionaliziranega premoženja (drugega, kot je predmet tega postopka) z dne 13.1.2000 (list. št. 27), ki temelji na zakonitem dedovanju. Na podlagi tega sklepa o dedovanju je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom, v skladu s 1. odstavkom 221. člena ZD, razdelilo naknadno denacionalizirano premoženje, kar pritožba utemeljeno izpodbija. Možnost izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je namreč izključena tudi takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja. Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato se v skladu s 1. odstavkom 74. člena ZDen za vrnjeno premoženje po vsaki denacionalizacijski odločbi opravi nova zapuščinska obravnava in o njem odloči z novim sklepom o dedovanju (glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 266/2006 z dne 19.5.2008).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo, izpodbijani dodatni sklep o dedovanju razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. V novem postopku naj sodišče prve stopnje v skladu z gornjo obrazložitvijo in predlogi dedičev opravi nov zapuščinski postopek glede premoženja, ki je bilo zapustnici vrnjeno v denacionalizacijskih postopkih (razen seveda tistega, glede katerega že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju z dne 13.1.2000). Sodišče prve stopnje naj tako odloči tudi o predlogu dediča B. F. K. za izdajo sklepa o dedovanju z dne 10.6.2004, saj je z izpodbijanim sklepom odločilo le o predlogu dediča z dne 6.9.2004, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

Datum zadnje spremembe:

18.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 4316/2010
• VSL sklep II Cp 616/2004
• VSL sklep II Cp 2161/2004