VSL sklep I Cp 487/2009

Jedro

Oseba v Centralnem registru ni vpisana kot imetnica nematerializiraniih vrednostnih papirjev. To pomeni, da lastninski certifikat ni bil vnovčen, zato je brez vrednosti. Lastninski certifikat brez vrednosti pa ne predstavlja niti aktive niti pasivne zapuščine.

Izrek

Pritožbi V. G. se v celoti, pritožbama dr. M. G. in A. M. pa delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se iz izreka pod točko I. izpusti zadnja alineja (ugotovitev, da v zapuščino spada tudi odškodnina na podlagi sporazuma z dne 27.6.1994 v višini 13.725,84 EUR).

V ostalem se pritožbi dr. M. G. in A. M. zavrneta in v nespremenjenem delu prvostopni sklep potrdi.

Obrazložitev

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da spada v zapuščino po umrli V. M. nepremično premoženje, podrobneje navedeno v 1. do 3. alineji točke I. sklepa ter briljantni prstan in odškodnina v višini 13.725,84 EUR. Odločilo je, da premoženje deduje zapustničini nečak A. M.

Proti sklepu se pritožujejo uvodoma navedeni dediči.

Dr. M. G. izpodbija ugotovitev, da v zapuščino spada tudi briljantni prstan in pa odškodnina v znesku 13.725,84 EUR. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in pritožbenemu sodišču predlaga, da iz obsega zapuščine izpusti briljantni prstan in odškodnino ter posledično to upošteva pri izreku pod točko II. in točko III. sklepa. Navaja svoje razloge, ki jih je navajal že v vlogi z dne 11.5.2004, zakaj prstan ni last zapustnice. Pritožitelj res ni vložil tožbe za izločitev pristana iz zapuščine, kar pomeni, da bi moralo sodišče prstan izločiti iz zapuščine, ne pa dokončno odločiti o njegovem lastništvu. Tudi odškodnina ne spada v zapuščino o pok. V. M. Upravičenca do zapuščine sta D. in M. M. Nadalje pritožitelj meni, da je tožbo glede ugotovitve dedne nevrednosti vložil pravočasno. Zoper pravnomočno sodbo, s katero s svojim zahtevkom za ugotovitev dedne nevrednosti ni uspel, pa je vložil ustavno pritožbo.

Proti sklepu se je pritožil tudi oporočni dedič A. M., ki prvenstveno predlaga popravo in dopolnitev sklepa o dedovanju, podrejeno pa vlaga pritožbo. Navaja, da v zapustničino premoženje ne spada odškodnina na podlagi sporazuma z dne 27.6.1994. Upravičenca do te odškodnine sta M. M. in D. M, ki sta že pokojna, ta odškodnina pa mora biti predmet dedovanja po omenjenih zapustnikih. Oporočni dedič tudi ni nikoli zatrjeval, da ta odškodnina sodi v zapuščino V. M. in je sodišče odškodnino pomotoma vključila v njeno premoženje. Iz sklepa pa je po mnenju pritožbe pomotoma izpadel podatek, da sodi v zapuščino tudi lastninski certifikat. Pritožba še opozarja, da je treba glede na spremembo vrednosti zapuščine ustrezno uskladiti tudi odmero sodne takse. Predlaga ustrezno spremembo oziroma razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu.

Pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja vlaga tudi dedič V. G. Predlaga, da se izrek o odškodnini v celoti razveljavi, posledično pa to upošteva v točki II. in III. izreka. Navaja, da odškodnina v višini 13.725,84 EUR ne spada v zapuščino umrle V. M, ker je to zapuščina M. in D. M.

Pritožba V. G. je v celoti, pritožbi dr. M. G. in A. M. pa sta delno utemeljeni.

Iz podatkov spisa in trditev dedičev v postopku pred sodiščem prve stopnje ter pritožbenih trditev skladno izhaja, da odškodnina na podlagi sporazuma z dne 27.6.1994 v znesku 13.725,84 EUR ne spada v zapuščino po umrli V. M.. Med dediči je nesporno, da sta upravičenca do te odškodnine že umrla M. in D. M.. Zapuščinski postopek po njima bo pokazal, ali bo del te zapuščine eventualno prešel v zapuščino umrle V.M. kot morebitne dedinje po prej navedenih, kar pa bo lahko predmet dodatnega sklepa o dedovanju. Glede na spredaj navedeno je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep ustrezno spremenilo tako, da je iz izreka pod točko I. kot del zapuščine izpustilo odškodnino v višini 13.725,84 EUR. Za isti znesek, kot je višina odškodnine, se je zmanjšala vrednost zapuščine, ki jo prvostopno sodišče ugotavlja v 2. odst. razlogov sklepa. To vpliva na odmero zapuščinske takse, vendar pa navedeno ni stvar odločanja pritožbenega sodišča v tej pritožbeni zadevi, temveč je treba pritožbo A. M., v kolikor se nanaša na odmero sodne takse šteti kot pravočasen predlog za izdajo odločbe o odmeri takse iz 1. odst. 27. čl. ZST.

V ostalem pa pritožbi dr. M. G. in A. M. nista utemeljeni. Briljantni prstan se je nahajal v posesti zapustnice ob njeni smrti. Ker ga je dr. M. G. izločan iz zapuščine, je bil napoten na pravdo, vendar tožbe ni vložil. Zato je prvo sodišče upravičeno štelo briljantni prstan kot del zapuščine zapustnice. Iz same pritožbe dr. M. G. izhaja, da s svojim zahtevkom na ugotovitev dedne nevrednosti oporočnega dediča ni uspel, vložitev ustavne pritožbe pa ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa glede vprašanja dedne nevrednosti oporočnega dediča. Ob navedenem je nepomembno, ali je dr. M. G. tožbo na ugotovitev dedne nevrednosti vložil v roku, ki mu ga je določilo sodišče ali ne. Tudi v sami pritožbi ne izpodbija dedne pravice dediča A. M., razen glede dedovanja briljantnega prstana in odškodnine. Njegova pritožba torej v spredaj navedenem obsegu ni utemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.

Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo pritožbo tudi v delu, v katerem oporočni dedič terja, da se v okviru obsega zapuščine ugotovi, da v zapuščino spada tudi lastninski certifikat. Iz poročila KDD Centralne klirinško depotne družbe d.d., Ljubljana na list. št. 191 izhaja, da oseba z imenom V. M., v Centralnem registru ni vpisana kot imetnica nematerializiraniih vrednostnih papirjev. To pomeni, da lastninski certifikat ni bil vnovčen, je torej brez vrednosti. Lastninski certifikat brez vrednosti pa ne predstavlja niti aktive niti pasivne zapuščine.

Pritožbeno sodišče z vpogledom v prvostopni spis ugotavlja, da je oporočni dedič A. M. po izdaji prvostopnega sklepa umrl. Pritožbeno sodišče je ne glede na navedeno obravnavalo pritožbo in nadaljevalo s postopkom glede na določbo 1. točke 1. odst. 205. čl. ZPP. Umrli oporočni dedič je imel namreč pooblaščenko, ki je tudi vložila pritožbo in tako ni podlage za prekinitev postopka. Dedovanje v vlogi z dne 22.9.2008 navedene nepremičnine, ki naj bi bila tudi vrnjena v postopku denacionalizacije zapustnici V. M., pa je stvar odločanja prvostopnega sodišča v okviru predloga za izdajo dodatnega ali dopolnilnega sklepa o dedovanju.

Datum zadnje spremembe:

18.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1220/2011
• VSL sklep I Cp 1877/2015
• VSL sklep I Cp 535/2013