VSL sklep I Cp 646/2001

Jedro

Če razvezana zakonca živita v RS je v sporu zaradi ugotovitve deleža na skupnem premoženju krajevno pristojno sodišče po določbi 57. člena ZPP. Določilo člena 55 ZPP v takem sporu ni uporabljivo, ker ta člen govori o pristojnosti sodišča RS v določenih primerih očitno iz razlogov, ker tožena stranka ne živi v RS.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da ni krajevno pristojno za obravnavanje te zadeve ter odločilo, da bo po pravnmočnosti tega sklepa spis odstopilo Okrožnemu sodišču v Mariboru v pristojno reševanje.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in ugotovitev, da je za sojenje v tej zadevi krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani oz. podrejeno, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni krajevno pristojno za obravnavanje te zadeve, označi za nepravilno, kajti v tem konkretnem primeru je treba uporabiti določbo 55. čl. ZPP in ne določbo 57. čl. ZPP. Dejstvo je namreč, da gre v tej konkretni zadevi za spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema, saj se tožbeni zahtevek tožeče strane glasi na ugotovitev njenega deleža iz naslova skupnega premoženja na nepremičninah. Dejstvo je, da 55. čl. ZPP določa krajevno pristojnost sodišča v primeru, če je v sporih o premoženjskih razmerjih med zakoncema pristojno sodišče RS zato, ker je premoženje zakoncev v RS ali zaradi tega, ker ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v RS. V tem primeru je torej krajevno pristojno tisto sodišče, na območju katereg ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče, to pa je na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je tudi po mnenju pritožbenega sodišča povsem pravilno zavzelo stališče, da za obravnavanje te zadeve ni krajevno pristojno, ampak je po določilu 57. čl. ZPP pristojno sodišče, na območju katerega leži nepremičnina. Pritožba, ki to stališče graja, se sklicuje na določbo 55. čl. ZPP, ki pa je po mnenju pritožbenega sodišča v tem primeru ni mogoče uporabiti. Ta člen namreč določa pristojnost sodišča Republike Slovenije in pove v katerih primerih je sodišče Republike Slovenije pristojno. Gre za dva primera: zato ker je premoženje zakoncev v Republiki Slovenije ali zato, ker ima tožeča stranka ob vložitvi tožbe stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Iz dikcije te določbe je torej lahko razbrati, da če teh dveh situacij ne bi bilo, ne bi bilo za sojenje pristojno sodišče Republike Slovenije, ampak očitno sodišče neke druge države. Pritožbeno sodišče namreč ne vidi razloga za to določbo, ko pa sicer zakon v 46. in 47. čl. določa soplošno krajevno pristojnost po stalnem prebivališču tožene stranke oz. izključno krajevno pristojnost sodišča na območju katerega leži nepremičnina. Zakon v 55. čl. daje težo prebivališču tožeče stranke očitno zato, ker tožena stranka ne živi v Republiki Sloveniji, saj sicer ne bi imelo nobenega smisla določati pristojnosti sodišča Republike Slovenije, ko pa je jasno, da v primeru, če zakonca ali razvezana zakonca živita v Sloveniji, ne more biti pristojno nobeno drugo sodišče razen sodišča Republike Slovenije.

Pritožbeno sodišče torej ugotavlja, da noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan, zaradi česar je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 970/99
• Sodba II Ips 210/93
• VSL sklep II Cp 4121/2009