VSL sklep I Cp 749/2000

Jedro

Določbo 44. čl. ZZK je treba širše razlagati. Tožbeni zahtevek za izstavitev z.k. listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe je sicer res po svoji naravi obligacijskopravni zahtevek, ki pa meri na pridobitev stvarne lastninske pravice. Tudi pri takem zahtevku pa je treba dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se ugodi predlogu tožeče stranke za zaznambo spora tako, da se pri parceli št. 589/16, vl. št. 36 k.o. ... v zemljiški knjigi dovoli zaznamba spora.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za zaznambo spora z utemeljitvijo, da v predmetni pravdni zadevi ne gre za spor o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini, za kakršne spore je po določbi 44. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK), mogoče dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi.

Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da zaznambo spora dovoli, podrejeno pa, da sklep prvega sodišča razveljavi in zadevo vrne le-temu v novo odločanje. Tožeča stranka svojo pritožbo utemeljuje s tem, da odločitev prvega sodišča ni pravilna. Tožnica je že v tožbi povsem določno navedla, da uveljavlja pridobitev lastninske pravice na parceli št. 589/16 k.o. , ker sta ji to parcelo z darilno pogodbo z dne 7.12.1997 podarila njen pokojni mož in toženec. Tožnica je na tej parceli z lastnimi sredstvi zgradila stanovanjsko hišo in ima parcelo ves čas v svoji posesti in tu tudi prebiva. Ker je po odmeri po geometru oziroma tudi vrisanju stanovanjske hiše ta parcela dobila novo parc. št. 589/16 k.o. , bi moral toženec podpisati tudi dodatek k pogodbi iz leta 1977, da bi se lahko tožnica pri navedeni parceli vknjižila kot lastnica. Toženec pa tega noče storiti, ker je pač sedaj tudi ta parcela vknjižena na njegovo ime, saj je toženec z.k. lastnik vložka št. 36 k.o. . Pri takem stanju pa obstoji nevarnost, da bi toženec razpolagal s parcelo št. 589/16 in bi pri takem stanju tožnici nastala nepopravljiva škoda. Prav zaradi tega je tožnica tudi predlagala zaznambo spora pri navedeni parceli. Tožnica s predmetno tožbo uveljavlja lastninsko pravico na navedeni parceli in toženec ima očitno interes na tem, da je ta parcela še vedno knjižena na njegovo ime in bi toženec lahko z njo razpolagal. Z izdajo oziroma ugoditvijo predlogu tožnice v smeri dovolitve zaznambe spora, bi sodba učinkovala tudi na morebitnega pridobitelja nepremičnine. Kot že rečeno, je tožnica lastnica parcele že na podlagi darilne pogodbe iz leta 1977, ker pa ta še ni bila zemljiškoknjižno izvedena in je medtem prišlo tudi do vrisanja objekta na parceli, objekt sam pa je zgradila tožnica z lastnimi sredstvi, bi toženec v primeru, da bi obveljal sklep prvega sodišča, lahko neovirano razpolagal s sporno parcelo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na Zakon o zemljiški knjigi s komentarjem, ki ga je leta 1998 izdal Gospodarski vestnik. Res je v tem komentarju navedeno, da v pravdi na podlagi dajatvene tožbe, s katero tožnik od sodišča zahteva, da tožencu na podlagi zavezovalnega pravnega posla naloži, da poda ustrezno izjavo volje, katere vsebina je dovolitev vknjižbe pridobitve lastninske pravice v korist tožeče stranke, ne gre za spor o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice, temveč za spor o izpolnitvi obveznosti (obligacije) opraviti razpolagalni pravni posel, ki je (šele) pravni temelj pridobitve oz. prenehanja stvarne pravice na nepremičnini. Pritožbeno sodišče pa meni, da je določbo 44. čl. ZZK potrebno tolmačiti širše in da gre v predmetni zadevi prav za spor o pridobitvi stvarne pravice na nepremičnini, za kakršnega 44. čl. ZZK določa, da je mogoče dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi. Formalno gre v predmetni zadevi res za obligacijski zahtevek tožeče stranke, da tožena stranka na podlagi darilne pogodbe iz leta 1977 izstavi zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko tožeča stranka vknjižila v zemljiški knjigi kot lastnica sporne parcele. Vendar tak zahtevek, kot ga je tožeča stranka postavila v tej pravdi, nedvomno meri na pridobitev stvarne pravice, to je lastninske pravice na sporni parceli. Institut zaznambe spora v zemljiškoknjižnem pravu ima podoben pomen in smisel, kot izdajo začasne odredbe po izvršilnem pravu, namreč zavarovati interes tožeče stranke, da tožena stranka njenega zahtevka, če bi v pravdi uspela, ne bo izničila s tem, da bi sporno nepremičnino med pravdo odsvojila komu drugemu. Ta drugi bi namreč v primeru, da zaznamba spora ne bi bila vknjižena v lastninski knjigi, kot dobroverni kupec ali obdarjenec lahko pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini, uspeh tožeče stranke v pravdi pa bi ostal brez vsakega smisla.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlagano zaznambo spora v zemljiški knjigi dovolilo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1952/2009
• VSL sklep II Cp 21/2000
• VSK sklep I Cp 782/2004