VSL sklep I Cp 498/2000

Jedro

Odškodnino je mogoče določiti le v delnicah ali obveznicah, v denarju pa le izjemoma.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v 1. odst. 1. točke in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora Republika Slovenija plačati predlagateljici P. V. odškodnino za celotno premično premoženje, ki ji je bilo zaplenjeno na podlagi sodbe Vojaškega sodišča LVP v Ljubljani, opr. št. II Sod 1508/45 z dne 28.8.1945, in ki je bilo popisano dne 13.11.1947, ter z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Zp 1413/46 z dne 2.4.1948 prenešeno v last FLRJ. Odločilo je, da mora Republika Slovenija predlagateljici plačati 168.430,00 SIT.

Proti sklepu se pritožuje nasprotna udeleženka Republika Slovenija zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da ima nasprotna udeleženka sicer res pravico dobiti odškodnino za zaplenjeno premoženje, vendar je odškodnina lahko le v obliki delnic ali obveznic, ne pa v denarju. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati določbo čl. 145 a Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS, ki določa med drugim tudi glede oblik in obsega vračanja, da se smiselno uporabljajo določbe tretjega poglavja Zakona o denacionalizaciji - ZDEN. Ta zakon v 1. odst. 42. čl. določa, da gre odškodnina v delnicah ali obveznicah.

Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da jo sodišče zavrne, ker je odločitev pravilna, podrejeno pa je navedla, da bi tudi sicer imela pravico do odškodnine v denarju, ker je nedvomno slabšega premoženjskega stanja.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da gre predlagateljici odškodnina v denarju, zaenkrat v spisu nima opore. Sodišče prve stopnje, tako zaradi napačne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo opravilo nov narok (čl. 355 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

V izpodbijanem sklepu je sodišče prve topnje sicer pravilno citiralo določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - ZIKS-G, ki je bil objavljen v Uradnem listu št. 10/98. S tem zakonom je bil spremenjen čl. 145 ZIKS in temu členu dodan čl. 145 a, ki je določil, da se za primere, kakršen je predlagateljičin, glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanjem in vrednotenja premoženja smiselno uporabljajo določbe tretjega poglavja ZDEN. V 3. odst. pa je ZIKS-G tudi določil, da se nepravdni postopki in pravdni postopki v zvezi z vrnitvijo zaplenjenega premoženja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, pa do dneva uveljavitve tega zakona še niso pravnomočno končani, končajo po tem zakonu. Tako čl. 145 a kot citirani čl. 3 ZIKS-G sta bila predmet presoje Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da ti dve določbi nista v neskladju z ustavo (odločba ustavnega sodišča, U-I-60/98 z dne 16.7.1998, Ur. l. RS, št. 56-2563/98 z dne 7.8.1998). To v konkretnem primeru pomeni, na kar pritožba pravilno opozarja, da je treba upoštevati določbo čl. 42/5 ZDEN. Odškodnina gre torej lahko le v obveznicah, v denarju pa le izjemoma (čl. 50 ZDEN).

V ponovljenem postopku bo torej moralo sodišče prve stopnje odločati ob pravilni uporabi materialnega prava, pri tem pa ugotoviti tista dejstva, ki bodo za uporabo zgoraj citiranih določb materialnega prava potrebna.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 1490/99
• VSRS Sodba I Ips 4557/2015
• Sodba II Ips 18/2006