VSL sklep I Cp 809/2000

Jedro

V nepravdnem postopku zaradi razlastitve nepremičnine in zaradi določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino ni mogoče odločati o ukrepih zavarovanja nasprotnega udeleženca pred domnevno neupravičenimi posegi v njegovo lastninsko pravico. Za varstvo pred neupravičenimi posegi v lastninsko pravico daje zakon lastniku na razpolago druge možnosti in postopke - in to povsem neodvisno od nepravdnega postopka zaradi razlastitve.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog nasprotnih udeležencev za izdajo začasne odredbe, s katero bi se naj (predlagateljici?) prepovedalo vsako rušenje hiše na ................................ , s katerim bi se protipravno poseglo v hišo na .......................i, in v njeno funkcionalno zemljišče, in po kateri bi naj bila predlagateljica dolžna v roku treh dni odpraviti posledice rušenja hiše na................A v Ljubljani, nastale na hiši na ..............h...... ter na njenem funkcionalnem zemljišču - in to z utrditvijo strehe na hiši....... c. , da se le-ta ne poruši, ter z zgraditvijo zvočnega zidu in odpravo škode na zemljišču.

Zoper sklep sodišča prve stopnje sta nasprotna udeleženca vložila pritožbo. Po njunih navedbah ga izpodbijata iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Sklicujeta se na določbo 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, po kateri je v primeru uvedenega pravdnega ali drugega sodnega postopka pristojno za odločanje o začasni odredbi sodišče, pred katerim teče postopek. V danem primeru je to nepravdni postopek za razlastitev nepremičnin in dokler ne bo pravnomočno končan, ni dopustno izvajanje nasilnih posegov v lastninsko pravico nasprotnih udeležencev, niti povzročanje nenadomestljive škode slednjima. Predlagateljica pa ob zasledovanju svojih interesov ne upošteva postopka razlastitve, temveč poskuša s silo doseči odstranitev hiše nasprotnih udeležencev še pred koncem tega postopka - torej pred pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi in s tem pridobitvijo možnosti rušenja. Tega sodišče po mnenju nasprotnih udeležencev ne bi smelo tolerirati. Zato predlagata spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za izdajo začasne odredbe.

Pritožba ni utemeljena.

Določbo o pristojnosti tistega sodišča za odločanje o začasni odredbi, pred katerim teče postopek (iz drugega odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, na katero se v pritožbi sklicujeta nasprotna udeleženca), je treba razumeti v pomenu sodnega postopka, ki ga je sprožila na aktivni strani udeležena stranka zaradi uveljavitve njene terjatve in ki je lahko tudi edina predmet odločanja v tem "sodnem postopku" - s tem pa tudi predmet zavarovanja z začasno odredbo v že uvedenem postopku. Zato v nepravdnem postopku zaradi razlastive nepremičnine in zaradi določitve odškodnine za razlaščeno nepremičnino ni mogoče odločati o ukrepih zavarovanja nasprotnih udeležencev pred domnevno neupravičenimi posegi v njuno lastninsko pravico. Za varstvo pred neupravičenimi posegi v lastninsko pravico daje zakon lastniku na razpolago druge možnosti in postopke (na primer vložitev t.i. negatorne tožbe po 42. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR in predloga za izdajo začasne odredbe bodisi sočasno z vložitvijo takšne tožbe ali samostojno še pred njeno vložitvijo - 267. člen ZIZ) - in to povsem neodvisno od nepravdnega postopka zaradi razlastitve. To se najlepše pokaže ob upoštevanju nujne časovne omejenosti veljave začasne odredbe, predvidene že po njeni naravi z določbami 277. člena ZIZ. Glede na načelo dispozitivnosti bi tako na primer v tem postopku na predlog nasprotnih udeležencev izdana začasna odredba z omejitvijo njene veljavnosti do zaključka tega postopka izgubila sleherni pomen že zgolj z umikom predloga, na podlagi katerega je bil uveden predmetni nepravdni postopek, in ki je izključno v dispoziciji predlagateljice. Po drugi strani pa v nepravdnem postopku ni mogoče nalagati opravičbe začasne odredbe z določitvijo roka nasprotnima udeležencema za vložitev kakršnekoli tožbe, na podlagi katere se lahko začne le pravdni postopek (179. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Tako se po obrazloženem izkaže izpodbijana odločitev za pravilno, kar je narekovalo zavrnitev pritožbe nasprotnih udeležencev kot neutemeljene in potrditev sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 137. členom Zakona o nepravdnem postopku).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1074/04
• VSC sodba Cp 1783/2001
• VSL sodba II Cp 1902/2000