VSL sklep I Cp 732/99

Jedro

Vsa dejstva in dokazi, ki jih kot nove v predlogu za obnovo postopka zatrjuje in predlaga predlagateljica, se tičejo listin, ki jih je predlagateljica po svojem pooblaščencu že predložila upravnemu organu že leta 1993, to pa niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla navajati ali predložiti v prejšnjem postopku.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

S sklepom opr. št. N 59/94-3 z dne 27.12.1995 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 196/96 z dne 28.2.1996 je bil zavržen predlagateljičin predlog za denacionalizacijo, ker je bil vložen prepozno, to je dne 12.7.1994, medtem, ko je prekluzivni rok za vložitev predloga za denacionalizacijo za fizične osebe potekel dne 7.12.1993.

Predlagateljica je nato predlagala obnovo postopka, prvostopno sodišče pa je z izpodbijanim sklepom z dne 3.3.1999 njen predlog za obnovo postopka zavrnilo.

Proti zadnjemu sklepu se pritožuje predlagateljica in uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 353. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da se v upravnem spisu št. D 321-157/93 pri Upravni enoti Novo mesto resnično nahaja potrdilo o zemljiškokatastrskih podatkih št. 474/2 in 474/1 k.o. , kakor tudi historični zemljiškoknjižni izpiski za isti parceli, vendar po mnenju sodišča te listine ne predstavljajo novega in hkrati zadostnega dokaza, da je bila zahteva za denacionalizacijo teh dveh parcel resnično vložena pravočasno. Predlagateljica meni, da je v tem delu izpodbijani sklep pomanjkljivo in nezadostno obrazložen. Zakaj bi se v spisu, ki se nanaša na vrnitev kmetijskih zemljišč, nahajale tudi originalne listine, ki se nanašajo na vrnitev stavbnih zemljišč. V tem delu je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni ugotovilo, ali se v upravnem spisu dejansko nahajajo listine v originalu ali so morda to fotokopije listin. Pooblaščenec predlagatelijice namreč ni imel nobenega razloga, da zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zmeljišč prilaga tudi orginalne listine, ki so bile obvezna priloga zahtevku za denacionalizacijo stavbnih zemljišč in bi zato sodišče moralo upoštevati njegovo izjavo, ki jo enostavno zavrača z obrazložitvijo, da priča ni povedala ničesar novega, kar ne bi bilo navedeno že v pritožbi zoper sklep, s katerim je bil predlog predlagateljice zavrnjen kot prepozen. Izpovedba priče je prav gotovo nov dokaz v postopku, saj navajanje stranke v vlogi ne more nadomestiti same izvedbe dokaza. Dejstva, ki jih je predlagateljica v tem postopku navajala in zatrjevala, je sicer res zatrjevala tudi v pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. N 59/94.3 z dne 27.12.1995, vendar takrat ni imela možnosti uporabiti oziroma ni vedela za dokaze, ki jih je predlagala v tem postopku in ki bi jih sodišče prve stopnje po njeni oceni moralo upoštevati vsaj kot posredne dokaze, ki so takšnega značaja, da lahko privedejo do ugodnejše odločitve za predlagateljico.

Pritožba ni utemeljena.

V čem naj bi bila bistvena kršitev določb postopka, pritožba ne navaja, trdi pa, da je sklep pomanjkljivo in nezadostno obrazložen, ker naj bi se v upravnem spisu, ki se nanaša na vrnitev kmetijskih zemljišč, nahajale tudi originalne listine, ki se nanašajo na vrnitev stavbnih zemljišč, v obrazložitvi sklepa pa ni ugotovljeno, ali so v upravnem spisu listine v originalu ali morda fotokopije listin. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za relevantno vprašanje, ki bi ga bilo prvostopno sodišče v tem postopku dolžno ugotavljati in obrazlagati, saj mora prvostopno sodišče v primeru obnove postopka obravnavati le tista nova dejstva in tiste nove dokaze, ki bi lahko vplivali na odločitev o glavni stvari in ki so bili hkrati tudi predlagani v zakonitem roku. Za zemljiškoknjižne podatke in za zemljiškokatastrske podatke iz upravnega spisa D 321-157/93 pa navedeni pogoji niso izpolnjeni. Že zato je kakršnakoli obravnavanje teh listin v tem postopku z obnovo brezpredmetno in nikakor ni mogoče zaključiti, da gre za odsotnost razlogov v sklepu v smislu pomanjkljivosti, zaradi katere sklepa ne bi bilo mogoče preiskusiti in bi zato predstavljal bistveno kršitev določb postopka.

Poudariti je potrebno, da gre za obnovo postopka, za katerega po 37. členu ZNP veljajo določbe 421. do 428. člena ZPP/77. Predlagateljica je uveljavljala obnovitveni razlog po 9. točki 421. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, da gre za nova dejstva in nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Zaradi navedenega obnovitvenega razloga je mogoče dovoliti obnovo postopka samo, če stranka novih dejstev ali novih dokazov brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odstavek 422. člena ZPP). Nadaljni pogoj je še, da je bil predlog za obnovo vložen pravočasno in sicer v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču novo dejstva oziroma nove dokaze (6. točka 1. odstavka 423. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V predlogu za obnovo postopka, vloženem dne 18.9.1997, predlagateljica zatrjuje, da predloga za denacionalizacijo ni vložila dne 12.7.1994, pač pa dne 29.3.1993, kar je razvidno iz prejemne štampiljke na zahtevi za denacionalizacijo, ki se nahaja v denacionalizacijskem spisu št. D 321-157/93 in kar je razvidno iz popisnega lista spisa št. D 321-157/93. Navedeno je po trditvah predloga za obnovo nov dokaz, ki dokazuje, da je bila zahteva za denacionalizacijo vložena 29.3.1993 in nadalje trdi, da je pooblaščenec predlagateljice dne 20.8.1988 (pravilno: 1997) vpogledal v denacionalizacijski spis in šele tedaj je tožeča stranka pridobila možnost uporabiti dokaz, na podlagi katerega bi bila v prejšnjem postopku izdana drugačna odločba, če bi bil znan.

Po trditvah predloga je torej nov dokaz v upravnem spisu D 321-157/93 nahajajoča se listina, ki naj bi potrjevala, da je bila zahteva za obnovo vložena dne 29.3.1993 (ali dne 30.3.1993). Prvostopno sodišče glede na podatke spisa št. D 321-157/93 pravilno ugotavlja, da se je listina, na katero se sklicuje predlog za obnovo, nanaša na drugo zahtevo za denacionalizacijo, ki se tiče drugega premoženja in ki zato ne dokazuje, da bi bila predlagateljičina zahteva za denacionalizacijo za vrnitev parcel št. 474/1 in 474/2 pri upravnem organu dne 29.3.1993 dejansko vložena. Predlog za obnovo postopka, vložen dne 18.9.1997, torej ni vseboval takega novega dokaza, ki bi lahko bil podlaga za obnovo postopka.

Po vložitvi predloga za obnovo postopka je predlagateljica navajala dodatne trditve o novih dejstvih in dokazih, ki jih je opirala na upravni spis št. D 321-157/93, pri čemer je prezrla, da vse njene tovrstne trditve ne izpolnjujejo pogojev za obnovo postopka v smislu zgoraj citiranih določb 421. do 428. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka teče od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. Predlagateljica je trdila, da je mogla navesti nova dejstva po tem, ko je dne 20.8.1997 njen pooblaščenec vpogledal v denacionalizacijski spis in v njem našel potrdila o zemljiškokatastrskih podatkih in historične zemljiškoknjižne izpiske, ki se nanašajo na spodnji dve parceli (št. 474/1 in 474/2 k.o. ), kar naj bi dokazovalo pravočasnost vložitve zahteve za denacionalizacijo tudi za ti dve zemljišči. Na te listine v upravnem spisu se predlagateljica v predlogu za obnovo postopka z dne 18.9.1997 ni sklicevala, prvič jih kot nove dokaze navaja v pripravljalnem spisu, vloženem dne 1.4.1998 (potrdila pod zaporedno številko 11 in pod zaporedno številko 12 upravnega spisa). Predlagateljica je navedla, da je upravni spis po pooblaščencu pregledala dne 20.8.1997, torej bi glede na določbo 6. točke 1. odstavka 423. člena ZPP nova dejstva ali nove dokaze moralo navajati v 30 dneh, šteto od tedaj dalje. Ker šteje za vsako novo predlagano dejstvo oziroma nov predlagani dokaz po 6. točki 1. odstavka 423. člena ZPP samostojni rok za dovolitev obnove (primerjaj poročilo VS RS št. 1/83, stran 31) je potrebno ugotoviti, da je navajanje teh listin kot novih dokazov prepozno in ne more biti podlaga za obnovo postopka, tako da je sklicevanje pritožbe na te listine neutemeljeno. Dodati je še nadalje, da gre pri teh listinah, kot tudi pri vseh ostalih dokaznih listinah iz spisa št. D 321-157/93 za listine, ki jih je leta 1993 predložila upravnemu organu predlagateljica po svojem pooblaščencu J. T., torej se predlagateljica dejansko sklicuje na svoje lastne listine kot nove dokaze, to pa seveda niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde v prejšnjem postopku ne bi mogla navajati, predložiti oziroma se nanje sklicevati. Dejansko se v vsem postopku za obnovo obravnavajo dejstva in dokazi, ki bi se vsi lahko izvedli v prejšnjem postopku, vključno z zaslišanjem predlagateljičinega moža J. T. Predlog za obnovo postopka je zato ne samo neutemeljen, kot je v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilno odločilo prvostopno sodišče, ampak je tudi nedovoljen in prepozen. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo predlagateljice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 381/2005
• VSL sklep I Cpg 1352/2003
• VDS Sodba Pdp 33/2000