VSL sklep I Cp 882/2002

Jedro

Če preklic oziroma odpoved pooblastila v času opravljene vročitve sklepa pooblaščeni odvetnici predlagateljev nista bila naznanjena sodišču, je treba šteti, da je bila vročitev opravljena osebno stranki.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Izbriše se zaznamba vložene pritožbe.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede vložitve ugovora zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. XX, zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede ugovora zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. YY, ter zavrglo ugovora zoper oba navedena zemljiškoknjižna sklepa.

Predlagatelja sta zoper takšno odločitev vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov (1. odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP, Ur. l. SRS, št. 30/86, in 63. členom Zakona o zemljiški knjigi - ZZK, Ur. l. RS, št. 33/95) in predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajata, da izpodbijanega sklepa nikoli nista prejela. Prvič naj bi ga videla šele 11.6.1999, ko je predlagatelj pregledal spis Dn. št. XX. Dne 7.6.1999 mu je zemljiškoknjižni referent vpogled v ta spis prepovedal, čeprav je zemljiška knjiga javna. Ugovor je po mnenju predlagateljev pravočasen, saj je rok začel teči šele 11.6.1999. Predlagatelja še menita, da vročitve sklepa odvetnici K. ni mogoče šteti za vročitev predlagateljema, saj omenjena odvetnica že od leta 1994 ni več njuna pooblaščenka. Sodišče prihaja v nasprotje samo s sabo, ko enkrat navaja, da naj bi bil sklep Dn. št. XX vročen odvetnici K. 8.10.1997, drugič pa, da že 2.10.1997. Vročilnice o opravljeni vročitvi pa ni v spisu niti ni vročitev zabeležena v spisu. Odvetnica je predlagateljema šele 9.6.1999 izročila dokumente v zvezi s predmetno zadevo, o čemer prilagata potrdilo. Prilagata tudi odpoved pooblastila odvetnici z dne 6.10.1994.

Pritožba ni utemeljena.

Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (1. odstavek 116. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 63. členom ZZK). Predlog mora stranka vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je zamudila narok ali rok, če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela (2. odstavek 117. člena ZPP). Po treh mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje (3. odstavek 117. člena ZPP). Prepozne in nedovoljene predloge za vrnitev vprejšnje stanje zavrže predsednik senata s sklepom (1. odstavek 120. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijanega sklepa povsem pravilno uporabilo navedene določbe ZPP. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z ugovorom zoper sklep Dn. št. XX z dne 22.8.1997, s katerim je sodišče prve stopnje zaznamovalo zavrnitev predloga za vknjižbo lastninske pravice pri vl. št. 549 k.o. U., je tudi po presoji pritožbenega sodišča prepozen, saj je bil vložen šele 18.6.1999, to je po preteku treh mesecev od dneva zamude roka za vložitev ugovora zoper sklep. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno štelo, da je bil sklep dne 8.10.1997 vročen predlagateljema po odvetnici K., ki je bila tedaj (še vedno) njuna pooblaščenka. Res je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa najprej zapisalo, da je bila vročitev odvetnici opravljena 8.10.1997 (kar je po podatkih spisa tudi pravilen datum vročitve), nato pa še, naj bi bila vročitev opravljena 2.10.1997. Vendar takšen zapis datuma vročitve ne vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje v vsakem primeru vložen prepozno. Z očitkom, da v spisu ni vročilnice o opravljeni vročitvi odvetnici K., ter da v spisu vročitev tudi ni zabeležena, pritožba skuša prikazati, da vročitev odvetnici sploh ni bila opravljena. To pa ne drži. Res vročilnice ni v spisu, vendar se lahko v primeru, ko se vročilnica izgubi, vročitev dokazuje tudi drugače (7. odstavek 149. člena ZPP in ista določba ZPP/77). V konkretnem primeru je sodišče ravnalo povsem v skladu z navedno določbo, ko je dejstvo opravljene vročitve ugotavljalo (ter tudi ugotovilo) na podlagi podatkov iz odvetniške mape, o tem pa v spisu napravilo tudi uradni zaznamek (l. št. 6 in 27).

Zmotno je pritožbeno stališče, da vročitve odvetnici ni mogoče šteti za vročitev zakoncema K.. V času opravljene vročitve veljavni ZPP iz leta 1977 (ZPP/77) je namreč med drugim določal, da se sklep, zoper katerega je dovoljena posebna pritožba, vroča osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu (1. odstavek 142. člena ZPP/77). To določbo, ki smiselno velja tudi za vročanje tistih sklepov, zoper katere je dopustno vložiti ugovor (kot posebno pravno sredstvo v zemljiškoknižnem postopku), je treba razumeti tako, da za osebno vročitev šteje tudi (pisna) vročitev sklepa pooblaščencu stranke (glej npr.: Triva, Belajec, Dika, Gra|ansko procesno pravo, Zagreb, 1986, str. 298). Še več, v 1. odstavku 138. člena ZPP/77 je bilo določeno, da kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno. Tudi sedaj veljavni ZPP iz leta 1999 v 6. odstavku 142. člena vsebuje izrecno določbo o tem, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Predlagatelja sta že pred sodiščem prve stopnje zatrjevala, da naj odvetnica K. že od leta 1994 ne bi bila več njuna pooblaščenka. K pritožbi sta predložila (priloga B 11) tudi odpoved pooblastila z dne 6.10.1994, ki pa se nanaša na pravdno zadevo pred (takrat) Temeljnim sodiščem v L., opr. št. ZZ. Ta odpoved pooblastila pa v predmetni zemljiškoknjižni zadevi ni mogla učinkovati, saj sodišče o njej ni bilo obveščeno (2. odstavek 99. člena ZPP), prav tako pa predlagatelja pooblastila nista preklicala. Pravilen je zato zaključek, da je pooblaščenka sodišče prve stopnje z odpovedjo pooblastila seznanila šele 9.6.1999.

Ob takšnem dejanskem stanju pa pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z ugovorom zoper sklep Dn. št. XX prepozen, predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede ugovora zoper sklep Dn. št. YY (s katerim je sodišče odredilo izbris zaznambe zavrnitve predloga) pa je vložen iz očitno neupravičenega razloga in je zato neutemljen. Posledično sta bila seveda oba ugovora predlagateljev vložena prepozno, zato ju je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.

Na koncu pritožbeno sodišče odgovarja še na sicer nerelevantne pritožbene navedbe, da naj bi bil predlagatelju vpogled v spis Dn. št. XX prepovedan dne 7.6.1999 in dovoljen šele 11.6.1999, čeprav je zemljiška knjiga javna. Tudi če bi bilo navedeno res in bi takšno ravnanje sodišča prve stopnje pomenilo kršitev določb 150. člena ZPP, o čemer pa v spisu ni podatkov, bi bila odločitev sodišča prve stopnje še vedno pravilna. Če bi namreč predlagatelj spis pregledal štiri dni prej, to ne bi moglo spremeniti dejstva, da sta 18.6.1999 vložena ugovora prepozna, vrnitev v prejšnje stanje pa glede prvega sklepa prepozna, glede drugega pa neutemeljena. Drži, da je zemljiška knjiga javna, vendar pa to še ne pomeni, da so (v celoti) javni tudi sodni spisi v zemljiškoknjižnih zadevah. Zato je tudi podrobno predpisan postopek in pogoji, po katerih je strankam (drugim osebam pa le, če izkažejo opravičeno korist) dovoljen pregled in prepis posameznih spisov (glej 150. člen ZPP v zvezi z določbami o poslovanju sodišča s strankami 6. tč. III poglavja Sodnega reda, Ur. l. RS, št. 17/95, členi 70 - 75).

Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odrediti izbris zaznambe vložene pritožbe (2. odstavek 95. člena ZZK).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 445/2000
• VSL sklep Cpg 64/96
• VSL sodba I Cp 265/99