VSL sklep I Cpg 1366/99

Jedro

Glede izgubljenega dobička že po sami njegovi naravi ni mogoče predložiti neposrednega dokaza. Dokazovati ga je mogoče le tako, da se predložijo dokazi o dobičku v obdobju, ki kar najbolj ustreza obdobju, v katerem naj bi bil zatrjevani dobiček ustvarjen, a ni bil.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

 

Obrazložitev

Na podlagi določbe 1. odst. 498. člena ZPP (Uradni list RS, št. 26/99) je pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi uporabilo določbe ZPP/77 (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90).

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo večih glavnic (1.305.176,20 SIT, 50.323,20 SIT in 186.807,00 SIT) v skupni višini 1.542.306,40 SIT SIT in za plačilo zamudnih obresti od različnih zneskov (1. točka izreka), zavrnilo pa je tožbeni zahtevek za plačilo glavnice 355.001,00 SIT z zamudnimi obrestmi (2. točka izreka), kakor tudi nasprotni tožbeni zahtevek za plačilo 4.301.435,60 SIT z zamudnimi obrestmi (3. točka izreka). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 162.550,00 SIT, tudi z zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

Zoper sodbo se je v delu, v katerem ni uspela (1., 3. in 4. točka izreka), tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 353. člena ZPP. Predlagala je spremembo, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka zahteva plačilo za opravljeno delo (izdelavo in montažo jeklene konstrukcije za tenis halo), tožena stranka pa uveljavlja zahtevek za plačilo pogodbene kazni (269.801,00 SIT) in zahtevek za povrnitev škode, ki jo vidi v stroških skladiščenja materiala (69.000,00 SIT), stroških saniranja materialne škode (155.600,00 SIT) in izgubljenem dobičku, ker je tožeča stranka svoje delo opravila z zamudo. Za del zahtevka je uveljavljala predpravdno pobotanje, za preostali del pa je vložila nasprotno tožbo.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je zamuda pri izvedbi del trajala 78 dni in da je zanjo odgovorna tožeča stranka. Pri tem je zavrnilo ugovor tožeče stranke, češ da je šlo za izvedbo dodatnih del in za povečanje stroškov zaradi slabe kvalitete materiala, ki ga je dobavila tožena stranka, ne pa tudi ugovora, ki ga je tožeča stranka uveljavljala na naroku dne 11.5.1999, namreč, da je prekinila z deli, ker ji tožena stranka ni ničesar plačala.

Prvostopno sodišče je štelo za utemeljene zahtevke za plačilo pogodbene kazni, za povrnitev stroškov skladiščenja materiala in stroškov sanacije škode. Ti zahtevki naj bi skupaj znašali 355.001,00 SIT in je zato ta znesek štelo za (predpravdno) pobotanega s terjatvijo tožeče stranke. Kako je prišlo do navedenega zneska, ni pojasnilo. Zahtevek zaradi izgubljenega dobička je nasprotno štelo za nedokazanega. V zvezi s tem delom zahtevka pritožnica utemeljeno uveljavlja, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Njeni razlogi so namreč nejasni. Sodišče najprej pove, da je tožena stranka obrazložila vsako posamezno postavko materialnih stroškov, stroškov obratovanja in delovne sile, potem pa nadaljuje, da iz predloženih listin "ni razvidno, da so posamezne višine zatrjevanih stroškov točne," ne da bi pojasnilo, v čem je neprepričljivost predložene listinske dokumentacije. Podobno velja glede dokazil o pričakovanih prihodkih. Glede izgubljenega dobička že po sami njegovi naravi ni mogoče predložiti neposrednega dokaza. Dokazovati ga je mogoče le tako, da se predložijo dokazi o dobičku v obdobju, ki kar najbolj ustreza obdobju, v katerem naj bi bil zatrjevani dobiček ustvarjen, a ni bil. Zato se ni mogoče strinjati s prvostopnim sodiščem, ki takim posrednim dokazom ni pripisalo nobene dokazne moči.

Po povedanem se pokaže, da sodbe v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti (13. točka 2. odst. 354. člena ZPP). Na podlagi določbe 1. odst. 369. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku naj izpelje postopek brez zgoraj navedenih kršitev določb pravdnega postopka. Če bo potrebno, pa naj pri odločanju uporabi tudi določbo 216. člena ZPP/99.

V skladu z določbo 3. odst. 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pritožnice pridrži za končno odločbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 19/2003
• VSL sodba II Cp 1357/2000
• VSL sodba II Cp 817/2002