<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 540/2000

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CP.540.2000
Evidenčna številka:VSL43577
Datum odločbe:05.04.2000
Področje:civilno procesno pravo
Institut:izločitev sodnika

Jedro

Tako si je v obravnavani pravdni zadevi, v kateri je tožnik zahteval izločitev razpravljajoče sodnice, o kateri bi moral odločiti predsednik sodišča po 1. odst. 74. čl. ZPP/77, le ta po ugotovitvi, da njegov sin odvetnik I. S. iz Novega mesta zastopa eno izmed toženih strank, kar za predsednika sodišča po analogiji 71. čl. ZPP/77 (ki določa izločitev sodnika pri sojenju) predstavlja izločitveni razlog iz njegove 3. tč., pravilno za svojega namestnika po 1. odst. 72. čl. ZPP/77 določil podpredsednika sodišča. Predsednika sodišča namreč tožnik kot stranka ni izločal, da bi o njegovi zahtevi moralo po 2. odst. 74. čl. ZPP/77 odločati neposredno višje sodišče, kot zmotno opozarja pritožnik, pač pa gre za izključitev po predlogu oziroma presoji samega predsednika zaradi tako imenovanega izključitvenega razloga (1. do 5. tč. 71. čl. ZPP/99), ko je predsednik sodišča (kot tudi sodnik) izključen po zakonu samem, zaradi česar mora takoj prenehati z delom oz. ne sme odločiti o predlagani izključitvi razpravljajoče sodnice. Ravno za takšen primer, kot je obravnavani, torej ZPP določa, da si predsednik sodišča določi namestnika, pri čemer je predsednik ravnal pravilno, ko si je za namestnika določil podpredsednika sodišča (ki je seveda tudi sodnik) in ne kateregakoli drugega sodnika, kar pritožba spet prezre, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča edino podpredsednik pooblaščen predsednika nadomeščati pri odločanju o tistih sodnih zadevah, pri katerih po ZPP-ju odloča v vlogi predsednika in ne zgolj kot sodnik (smiselna uporaba čl. 61/1 in 2 v zvezi z čl. 60/1 Zakona o sodiščih (Ur.list RS št. 19/94 s spremembami)).

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je podpredsednik Okrožnega sodišča , okrožni sodnik - svetnik F. K., kot nedopustno zavrgel pritožbo tožnika proti sklepu, s katerim je bila zavrnjena tožnikova zahteva za izločitev sodnice J V -P.

Proti sklepu se pritožuje tožnik, smiselno iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odst. 354. čl. ZPP/77, pri čemer zopet smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Navaja, da gospod K. F. ni predsednik sodišča niti višjega sodišča in v skladu z zakonom nima pravice odločati o zahtevi za izločitev sodnikov, zato sta oba njegova sklepa v tej zadevi neveljavna. Po čl. 74. ZPP o zahtevi stranke za izločitev odloča predsednik sodišča, če pa zahteva stranka izločitev predsednika sodišča, odloči o izločitvi predsednik neposredno višjega sodišča. Obrazložitev gospoda F. K. v zadevi Su 29/99 z dne 12.5.1999, da ni dopustna posebna pritožba zoper sklep, ki ga je sam nedovoljeno izdal, pa je pravzaprav ironija njega samega. Torej ne glede na to, ali sklep izda upravičena ali neupravičena oseba, pritožba na sklep ni dopustna. V nadaljevanju svoje pritožbe pa polemizira z izjavo okrožne sodnice J. V. - P. v zvezi s tožnikovim predlogom za njeno izločitev pri sojenju. Meni, da odgovori sodnice ne ustrezajo dejanskemu stanju, v izjavi pa je sodnica tudi že podala delno sodbo, ki ne temelji na nobenem objektivnem dokazu, zato so razlogi za njeno izločitev toliko bolj utemeljeni. O izločitvi sodnice v smislu zakonite osebe do sedaj še ni bilo odločeno, zato je konkreten odgovor hkrati tudi ugovor na nedovoljeno postopanje v tem primeru. Zahteva, da bo predsednik sodišča ukrepal v skladu z zakonom in da bo svojo izjavo, da po njegovi oceni ne gre za nobene nedovoljene povezave med sodniki in odvetniki v obravnavanem primeru, tudi opravičil.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik izpodbija veljavnost sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju njegove pritožbe kot nedovoljene iz razloga, ker naj bi ga izdala nepooblaščena oseba in sicer okrožni sodnik - svetnik F. K., namesto pravilno, v skladu z 1. odst. 74. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP/77) predsednik Okrožnega sodišča. Prvi odst. 74. čl. ZPP/77 res določa, da o zahtevi stranke za izločitev sodnika odloča predsednik sodišča, pri tem pa prezre 1. odst. 72. čl. ZPP/77, ki določa za primer izločitve predsednika sodišča pri opravljanju sodniške dolžnosti iz razlogov od 1. do 5. tč. 71. čl. ZPP/77, (zaradi česar mora prenehati s kakršnim koli delom v zadevi), da si ta (sam) določi namestnika izmed sodnikov tega sodišča. Tako si je v obravnavani pravdni zadevi, v kateri je tožnik zahteval izločitev razpravljajoče sodnice, o kateri bi moral odločiti predsednik sodišča po 1. odst. 74. čl. ZPP/77, le ta po ugotovitvi, da njegov sin odvetnik I. S. zastopa eno izmed toženih strank, kar za predsednika sodišča po analogiji 71. čl. ZPP/77 (ki določa izločitev sodnika pri sojenju) predstavlja izločitveni razlog iz njegove 3. tč., pravilno za svojega namestnika po 1. odst. 72. čl. ZPP/77 določil podpredsednika sodišča. Predsednika sodišča namreč tožnik kot stranka ni izločal, da bi o njegovi zahtevi moralo po 2. odst. 74. čl. ZPP/77 odločati neposredno višje sodišče, kot zmotno opozarja pritožnik, pač pa gre za izključitev po predlogu oziroma presoji samega predsednika zaradi tako imenovanega izključitvenega razloga (1. do 5. tč. 71. čl. ZPP/99), ko je predsednik sodišča (kot tudi sodnik) izključen po zakonu samem, zaradi česar mora takoj prenehati z delom oz. ne sme odločiti o predlagani izključitvi razpravljajoče sodnice. Ravno za takšen primer, kot je obravnavani, torej ZPP določa, da si predsednik sodišča določi namestnika, pri čemer je predsednik ravnal pravilno, ko si je za namestnika določil podpredsednika sodišča (ki je seveda tudi sodnik) in ne kateregakoli drugega sodnika, kar pritožba spet prezre, saj je po prepričanju pritožbenega sodišča edino podpredsednik pooblaščen predsednika nadomeščati pri odločanju o tistih sodnih zadevah, pri katerih po ZPP-ju odloča v vlogi predsednika in ne zgolj kot sodnik (smiselna uporaba čl. 61/1 in 2 v zvezi z čl. 60/1 Zakona o sodiščih (Ur.list RS št. 19/94 s spremembami)).

Tako se izkaže, da je bil podpredsednik sodišča upravičen izdajatelj izpodbijanega sklepa, zaradi česar je torej izpodbijani sklep obstoječ in s tem pravno veljaven, kar je moralo v zvezi z vloženo pritožbo tožnika, kot bistveno procesno predpostavko, pritožbeno sodišče preizkusiti ne glede na to, da sicer proti izdanemu sklepu ni posebne pritožbe, kot pravilno, v skladu z 5. odst. 74. čl. pravilno ugotavlja izpodbijani sklep, zaradi česar ob uporabi 358. čl. v zvezi z 381. čl. ZPP/77 nedovoljeno pritožbo zavrže.

Ker torej sodišče ni storilo očitane kršitve postopka, je zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. ZPP/77). Pritožnik bo torej smel pravilnost odločitve izdanega sklepa sodišča izpodbijati (šele) v pritožbi zoper končno odločbo.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 71, 72/1, 74/2, 71, 72/1, 74/2. ZS člen 60, 60/1, 61, 61/1, 61/2, 60, 60/1, 61, 61/1, 61/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NzM3Nw==