VSL sklep I Cp 943/99

Jedro

Določba 81. člena ZDEN ne prepoveduje razlaga oporoke nasploh (takšna zahteva je tudi nemogoča), marveč prepoveduje zgolj ugotavljanje hipotetične volje.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom predvsem ugotovilo obseg zapuščine, določilo njeno vrednost na 3.718.617,00 SIT ter zatodoločilo takso 74.372,00 SIT. Nadalje je ugotovilo, da zapustnik ni napravil oporoke, ki bi obsegala tudi premoženje, vrnjeno v postopku denacionalizacije, zato nastopi zakonito dedovanje, ki so ga deležni zapustnikovi otroci: D. K., J. P., M. K. in M. P., ki so se vsi priglasili k dedovanju ter sprejeli vsak svoj dedni delež. S točko B izpodbijanega sklepa je sodišče zato kot dediče proglasilo zgoraj navedene in sicer vsakega do 1/4.

Proti sklepu se pritožuje D. K.. V laični vlogi navaja, da je sklep zanj krivičen ter da v njem niso upoštevana vsa dejstva. V nadaljevanju te navedbe strne v sedem točk. 1.) Pravi, da je edini od štirih otrok, ki je bil sposoben in pripravljen ostati na očetovi kmetiji. Z ženo sta nato le-to obdelovala, zanjo skrbela, obenem pa sta skrbela tudi za oba straša in teto, ki so bili vsi brez pokojnine. Ravno iz slednjega razloga ob poroki ni zahteval tudi že izročitve posestva. Po očetovi smrti je nato iz zapuščine izplačal sestre. 2.) Posestvo je bilo v začetku 60-ih let arondirano, ker pa ga arondacijski upravičnec ni sprejel v obdelavo ter je ostal v očetovi posesti, bi mu moral biti po petih letih vrnjen po samem zakonu (Zakon o kmetijskih zemljiščih). Oče je tudi v roku vložil ustrezen zahtevek. 3.) Nobenega dvoma tako ne more biti, da je imel oče ob sestavi oporoke tako v mislih celotno posestvo, vklučno z arondiranimi površinami, saj je imel le-te v posesti ter so do njih ter njegovega (pritožnikovega) dela vsi skupaj živeli. 4.) Denacionalizacijski postopek je vložil zgolj zato, da vse skupaj tudi pravnoformalno uredi, torej tisto, kar bi moralo biti urejeno že po samem Zakonu o kmetijskih zemljiščih. 5.) Dejstvo, da arondacija dejansko ni bila izvršena, je imelo daljnosežne posledice, saj je v znatni meri vplivalo na to, kako sta si on in žena uredila življenje. 6.) V tem delu se pritožnik sklicuje na dedni dogovor iz prvotnega zapuščinskega postopka, v skladu s katerim so bile sodedinje izplačane tudi glede arondirane zemlje. 7.) Nazadnje pa še pojasnjuje, da je ves denar, ki naj bi bil po prvotnem sklepu izločen za pogrebne stropke, prepustil sestram, stroške pa je plačal sam.

Pritožba je utemeljena.

Prvo sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 81. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDEN, po katerem imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji, glede premoženja, ki pripade upravičencu po tej odločbi, pravni učinek le, če je to v oporoki izrecno navedeno. Prvo sodišče je ugotovilo, da v oporoki takšne izrecne navedbe ni. Pritožbeno sodišče ob preizkusu pritožbenih navedb v takšno dejansko ugotovitev dvomi, s tem pa se poraja tudi dvom v pravilnost uporabe materialnega prava.

Namen in smisel navedenega zakonskega določila je v tem, da razlaga oporoke ne bi šla tako daleč, da bi sodišče ugotavljalo zapustnikovo hipotetično voljo (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča U-I-96/92). Ob tem je potrebno poudariti, da zaradi narave postopkov podržavljanja premoženja (tistega torej ki je bilo po uveljavitvi ZDEN predmet denacionalizacijskih postopkov) pravni subjekti z odvzetim premoženjem običajno niso več računali oziroma so ga smatrali za vselej izgubljenega. V takšnem primeru pa bi šla razlaga oporočnih določil v smeri upoštevanja zapustnikove volje, ki je sicer ni imel (irealna ali hipotetična volja), bi jo pa v času, ko je delal oporoko, imel, če bi predvidel okoliščine, ki so kasneje nastopile. Takšno razlago pa pravilo 81. člena ZDEN prepoveduje. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni mogoče a priori trditi, da zapustnik s spornim premoženjem ni dejansko (in ne le hipotetično) razpolagal. Pritožnik obširno razlaga, da sporno premoženje pravzaprav ni bilo nacionalizirano ter bi naj tudi ne smelo biti predmet denacionalizacije. Sporna zemljišča so bila namreč arondirana, vendar pokojnik in njegova družina posesti na njih niso nikoli izgubili. Tako le-teh tudi niso šteli za odvzeta, marveč za svoja. Gre torej za povsem drugačno situacijo, kot je običajno predmet denacionalizacijskega prava. Pokojnik in pritožnik kot njegov univerzalni naslednik naj bi že v prejšnjem družbenem sistemu navedeno premoženje skušala tudi formalno pridobiti nazaj in sicer po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (pritožnik prilaga glede tega tudi dokaze). Vse navedeno je za obravnavno zadevo ključnega pomena. Govori namreč o tem, da zapustnik tega premoženja ni imel za izgubljenega ter naj bi ga omenil tudi v oporoki. Prvo sodišče je očitno razlagalo določilo 81. člena ZDEN prestrogo v tistem delu, ko pravilo zahteva, da mora biti premoženje v oporoki izrecno navedeno. To namreč ne pomeni, da bi moral zapustnik premoženje opisati v kakšni formalni obliki (npr. z navedbo parcelne številke in podobno), marveč pomeni to, da mora iz vsebine oporoke jasno in nedvoumno izhajati, da je zapustnik s tem premoženjem dejansko razpolagal (da ga je ob sestavi oporoke torej imel v mislih) - 84.člen Zakona o dedovanju - ZD. Prvo sodišče pa se s samo vsebino oporoke očitno ni ukvarjalo, ker je verjetno štelo, da ne ustreza pogoju iz 81. člena ZDEN. Dejansko stanje v tej zadevi je tako ostalo nepopolno ugotovljeno, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek (3.točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, ki ga je bilo potrebno upoštevaje določbo 498. člena sedaj veljavnega ZPP še uporabiti v tej zadevi).

Ker je pritožba laična, pritožbeno sodišče opozarja še na navedbe, iz katerih bi lahko izhajalo, da sporno premoženje sploh ne sodi v zapuščino, ker naj bi zapustniik z njim razpolagal že s preužitkarsko pogodbo.

V novem postopku naj sodišče ugotovi, ali je zapustnik z oporoko zajel tudi premoženje, ki je predmet tega postopka, gre namreč za del, v katerem je govora o zemlji "katero imam sedaj preživalno pravico."

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 565/98
• VSL sodba I Cp 56/99
• VSL sodba I Cp 2132/93