VSL sklep I Cp 963/2001
| Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.963.2001 |
| Evidenčna številka: | VSL47187 |
| Datum odločbe: | 24.10.2001 |
| Področje: | DEDNO PRAVO |
| Institut: | napotitev na pravdo - sklep o dedovanju |
Jedro
Ker je bila pritožnica napotena na pravdo, tožbo še vedno lahko vloži, kljub pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, kaj spada v zapuščino in kdo so dediči, kolikor gre za pritožnico pa je ugotovilo, da je uveljavljala dedno pravico, da je bila napotena na pravdo, da tožbe ni vložila in da ji zato dediščina ne pripada. Proti sklepu se pritožuje T. M. Navaja, da je bila s sklepom z dne 11.7.2000 napotena na pravdo, sama pa je 26.7.2000 pri Okrajnem sodišču v Grosupljem vložila laično vlogo - tožbo v skladu z napotitvenim sklepom. Okrajno sodišče v Grosupljem vloge ni obravnavalo kot nepopolne vloge in ni pozvalo pritožnico, da vlogo dopolni. Ker je šlo za odločanje v času sodnih počitnic, bi sodišče prve stopnje ne smelo odločati o dedovanju, dokler bi ne bilo ugotovljeno, da je pritožnica poslala pravočasno tožbo. Zato je z izpodbijanim sklepom sodišče odločilo o zapuščini prej, preden je bilo odločeno o dedni pravici pritožnice.
Pritožba ni utemeljena.
Kako ravna sodišče, kadar je zapuščinski postopek prekinjen in stranke napotene na pravdo, je določeno v čl. 213 Zakona o dedovanju - ZD. Glede na vsebino pritožbe je odločilen 5. odst. cit. člena, ki pravi: če je zapuščinsko sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo po 4. odst. tega člena (ko se stranka ne ravna po sklepu sodišča, se nadaljuje zapuščinska obravnava in se dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih jo je sodišče napotilo na pravdo), kakor tudi, če je opravilo zapuščinsko obravnavo, moralo pa bi napotiti stranko na pravdo, pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča ni ovira, da se v zadevnem zahtevku ne bi mogla sprožiti pravda. Uporaba gornjih določb na konkretno zadevo torej pomeni, da pravnomočnost sklepa o dedovanju ni ovira, da T. M. sproži pravdni postopek, kajti po povedanem je sklep o dedovanju ne veže (glej tudi čl. 220 ZD). Tako torej vprašanje vsebine pritožničine vloge ni odločilno. Bistveno je, da je bila napotena na pravdo. Zato tudi ni razlogov za nepravilnost sklepa o dedovanju. Neutemeljeno pritožbo je bilo tako treba zavrniti in sklep potrditi (čl. 353 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 163 ZD).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
