VSL sklep I Cp 896/2001

Jedro

Spor zaradi izpraznitve poslovnega prostora zaradi poteka najemne pogodbe je res spor iz najemnega razmerja, vendar pa je za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku pomembno, ali je tožena stranka na podlagi vlaganj postala solastnica spornih poslovnih prostorov. Solastnik ima namreč pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, kakor tudi pravico razpolagati s svojim delom. Obstoj morebitne solastninske pravice tožene stranke na najetem poslovnem prostoru je zato predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti zahtevka na izpraznitev tega prostora.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravdni postopek prekinilo do pravnomočne rešitve pravdne zadeve opr.št. P 583/2000, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Proti sklepu se je pritožila tožeča stranka. Predlaga. da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da za prekinitev postopka ni bilo zakonske podlage, saj rešitev v pravdni zadevi P 583/2000 ni predhodno vprašanje za rešitev v tej pravdi. Pravdni stranki sta bili namreč v pogodbenem odnosu na podlagi najemne pogodbe in med njima ni sporno, da je najemno razmerje prenehalo dne 22.11.2000 in v tem pravnem okviru bi moralo sodišče odločati. Ker se sodišče s tem v zvezi sklicuje na tožbo, ki je ni vpogledalo in ni izvedlo dokaza z vpogledom v njo, jo pa pri odločitvi upošteva, podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Prav tako je sklep napačen. Pravdni stranki sta se z najemno pogodbo namreč dogovorili, da investicijsko vzdrževanje vrši najemnik na svoj račun in iz predloženih dogovorov v zvezi z investicijami izhaja, da je tožeča stranka z dnem zgraditve postala lastnik. Tudi iz tega izhaja, da v predmetni zadevi ne obstaja predhodno vprašanje, zaradi katerega bi sodišče utemeljeno prekinilo postopek. Dejstvo je, da je najemna pogodba potekla in da najemnik noče iz najetih poslovnih prostorov. Očitno želi tožena stranka v teh prostorih ostati čim dlje brez najemnine. Pritožba je utemeljena. Izvedbo dokazov odredi sodišče s sklepom, v katerem se navedeta sporno dejstvo, o katerem naj se izvede dokaz, in dokazilo (1.odstavek 287.člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ni pa treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka pred sodiščem med postopkom priznala, dejstev, ki se po zakonu domnevajo in splošno znanih dejstev (1., 3. in 4.odstavek 214.člen ZPP). Sodišče prve stopnje se pri obrazlaganju svoje odločitve, da se postopek v obravnavanem primeru prekine, sklicuje na spis P 583/2000, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kranju. Tega spisa pa, kot ugotavlja sodišče druge stopnje po vpogledu v zapisnik o glavni obravnavi z dne 15.3.2001 in na kar utemeljeno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje ni povzelo v dokazni sklep, sprejet na tej obravnavi, oziroma ni kot nespornega ugotovilo dejstva, da je tožena stranka vložila tožbo na priznanje solastninske pravice na spornem poslovnem prostoru pri Okrožnem sodišču v Kranju. To pa pomeni, da je podana uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1.odstavku 339.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa. Iz tega razloga je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nadaljnji postopek (3.točka 365.člena ZPP). Ob tem pa sodišče druge stopnje z ozirom na navedbe tožeče stranke v pritožbi še dodaja, da gre v konkretnem primeru res za spor iz najemnega razmerja, vendar pa je za ugoditev izpraznitvenemu zahtevku pomembno, ali je tožena stranka na podlagi vlaganj postala solastnica spornih poslovnih prostorov. Solastnik ima namreč pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, kakor tudi pravico razpolagati s svojim delom (1. in 2.odstavek 14.člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 6/80, v nadaljevanju ZTLR). Obstoj morebitne solastninske pravice tožene stranke na najetem poslovnem prostoru je zato predhodno vprašanje, od rešitve katerega je odvisna odločitev o utemeljenosti izpraznitvenega zahtevka. Vendar pa bo treba oceniti še druge listine v spisu, iz katerih izhaja, da sta se pravdni stranki dogovorili, da gredo vse investicije na račun najemnika in z dnem dograditve postanejo last najemodajalca. Če bo tudi po oceni teh dokazov predhodno vprašanje nerešljivo, bo šele treba postopek prekiniti. V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje vpogleda v spis P 583/2000 in ponovno presodi, ali so podani pogoji za prekinitev postopka.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 716/2005
• VSC sklep Cp 1702/2006
• VSM sklep I Cp 196/2009