<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cp 886/2001

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CP.886.2001
Evidenčna številka:VSL46058
Datum odločbe:06.06.2001
Področje:IZVRŠILNO PRAVO
Institut:začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost

Jedro

Dejstvo, da toženca kot družbenika družbe X nista uskladila družbe z določili ZGD, zaradi česar je bila ta izbrisana iz sodnega registra, ne kaže, da razpolagata na tak način s svojim premoženjem, kot je opisan v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Izbris družbe iz sodnega registra je pač zakonska posledica neuskladitve družbe z določili ZGD (37. čl. ZFPPod), njen izbris pa toženca ne odvezuje odgovornosti za obveznosti družbe (37. čl. ZFPPod in 6. odst. 580. čl. ZGD). Ustanovitev druge družbe pa ne more biti odraz njune namere otežiti uveljavitev terjatve tožeče stranke, saj se s tem njuno premoženje ne zmanjšuje.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se dolžnikoma prepovedala obremenitev in odtujitev nepremičnine vl. št. 480 k.o. Z... z zaznambo te prepovedi v zemljišk knjigi in obremenitev ali odtujitev njunih poslovnih deležev v družbi K..., podjetje za trgovino in inženiring d.o.o. ter zaznambo te prepovedi v sodnem registru. Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila ter predlagala, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ali pa ustrezno spremeni. Poudarja, da ji tožena stranka dolguje 157.502,30 DEM oziroma 14.035.029,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1996 dalje. Že s pregledom spisa, računov in dejstvom, da sta toženca lastnika družbe K... d.o.o. in da sta družbo K..., gostinsko-trgovsko podjetje B... d.o.o. prepustila izbrisati iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod) bi lahko sodišče zaključilo, da je na strani tožencev izkazana tudi subjektivna nevarnost kot drugi pogoj za izdajo začasne odredbe. Toženca premoženje, stanovanjsko hišo v k.o. Z... prodajata, torej odtujujeta in z njim razpolagata, zaradi česar bo izterjava terjatve tožnikov močno otežena. Če bi imela toženca namen svoj dolg do tožencev korektno poravnati, ne bi prepustila družbe K... d.o.o. usodi ZFPPod in bi družbo uskladila z določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) in preko nje tudi poslovala. Očitno pa sta prepričana, da bosta z ustanovitvijo druge družbe prosta vseh obveznosti do tožeče stranke, zlasti ob dejstvu, da je družba K... d.o.o. izbrisana iz sodnega registra. Tako je napačen zaključek sodišča, da toženca ne merita na to, da bi upniku otežila izterjavo. Ustanovitev druge družbe je ravno dokaz njunega ravnanja. Iz predloga tudi nedvomno izhaja, da toženca ne žvita več skupaj, da ima toženka stalni naslov v tujini, njen začasen naslov na B... pa je očitno začasen za toliko časa, da bo prejela kupnino za svoj delež na nepremičnini, na kateri tožeča stranka uveljavlja zavarovanje in odšla v tujino. Toženca nedvomno živita ločeno. Tožeča stranka šteje, da je izkazana subjektivna nevarnost. Sodišče bi ji v zvezi s prodajanjem nepremičnine tožencev moralo pokloniti vero, saj je splošno znano, da tožeča stranka ne more neposredno dokazovati, da toženca nepremičnino prodajata, če pa jo ne, toženca s predlagano začasno odredbo ne bosta pretrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki. Vsekakor pa bi izdaja začasne odredbe omogočila izterjavo tožnikove terjatve. Razlogovanje, da bi prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine zmanjšala finančno sposobnost toženih strank, je tako neutemejeno zlasti ob dejstvu, da toženka živi v tujini. V primeru toženke bi tako moralo sodišče šteti, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini. Če ima nekdo naslov Sloveniji in dejansko živi v tujini, to ni razlog za zavrnitev predlagane začasne odredbe. Prvostopno sodišče ni obrazložilo svoje odločitve glede predloga prepovedi obremenitve in odsvojitve poslovnih deležev tožencev na njuni družbi K... d.o.o., kar bi vsekakor moralo storiti. Pritožba ni utemeljena. Pogoje za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 270. čl. in sodišče prve stopnje je pri presoji njihovega obstoja ugotovilo, da je podan le prvi od pogojev, t.j. verjetno izkazan obstoj terjatve, ne pa tudi drugi oziroma eden od drugo zahtevanih pogojev. Pritožbeno sodišče se s takšno presojo strinja in jo ocenjuje za materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje je tako pravilno poudarilo, da mora upnik verjetno izkazati tudi t.i. subjektivno nevarnost, torej nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odst. 270. čl. ZIZ). Dejstvo, da toženca kot družbenika družbe K... d.o.o. nista uskladila družbe z določili ZGD, zaradi česar je bila ta izbrisana iz sodnega registra ne kaže, da razpolagata na tak način s svojim premoženjem, kot je opisan v 2. odst. 270. čl. ZIZ. Izbris družbe iz sodnega registra je pač zakonska posledica neuskladitve družbe z določili ZGD (37. čl. ZFPPod), njen izbris pa toženca ne odvezuje odgovornosti za obveznosti družbe (37. čl. ZFPPod in 6. odst. 580. čl. ZGD). Ustanovitev druge družbe pa ne more biti odraz njune namere otežiti uveljavitev terjatve tožeče stranke, saj se s tem njuno premoženje ne zmanjšuje. Glede na ugotovitev, da ni podana t.i. subjektivna nevarnost kot eden od kumulativno potrebnih pogojev za izdajo začasne odredbe, sodišču prve stopnje niti ne bi bilo potrebno obrazlagati razloge posebej za vsakega od predlogov (prepoved razpolaganja z nepremičnino in prepoved razpolaganja s poslovnim deležem družbenika). Pritožbeno sodišče pa je z vpogledom v sodni register ugotovilo, da je bil na podlagi 32. čl. ZFPPod že izdan sklep o izbrisu tudi družbe K... d.o.o. iz sodnega registra. Glede na to je vprašljiv sploh smisel dela predlagane začasne odredbe, ki se tiče prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem te družbe, saj se očitno z njo ne bi dosegel namen zavarovanja. Predlog prepovedi razpolaganja z nepremičnino pa je tožeča stranka v predlogu utemeljevala predvsem z dejstvom, da so pri vl. št. 480 k.o. Zasip že pisana določena bremena, kar pa prav tako ne izkazuje zahtevane subjektivne nevarnosti. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da toženca s predlagano začasno odredbo ne bosta pretrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki. To je pogoj, ki ga zakon prevideva za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (4. alinea 2. odst. 272. čl. ZIZ), kolikor pa ima tožeča stranka v mislih, da bi dolžnika s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo (3. odst. 270. čl. ZPP), pa tega v predlogu za začasno odredbo ni izkazovala, pa tudi ne sedaj v pritožbi zgolj z golo navedbo. Tožeča stranka nadalje tudi ne izkazuje, da bi morala biti terjatev uveljavljena v tujini. V predlogu je res navedla tudi naslov druge toženke v tujini, vendar pa terjatev tožeča stranka zoper toženko uveljavlja sedaj s tožbo, druga toženka pa na naslovu v Sloveniji, ki ga je tožeča stranka označila, tudi prejema sodna pisanja. Zgolj trditve, da toženca živita ločeno ob istočasni navedbi njunega enakega naslova, pa se tako izkažejo za manj verjetne. Glede na navedeno je torej pritožba tožeče stranke neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ).

 


Zveza:

ZGD člen 580, 580/6. ZIZ člen 270, 270/2, 270, 270/2. ZFPPod člen 37, 37.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NjE0MQ==