VSL sklep I Cpg 1378/99

Jedro

Z odstopom terjatve nastane sprememba le v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju. Do spremembe oz. zamenjave tožeče stranke, torej do procesnopravnega nasledstva, lahko pride le s privoljenjem tožene stranke, ko tožnik (cedent) izstopi, novi tožnik (cesionar) pa stopi na njegovo mesto.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje pred drugim sodnikom.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo že tretjič. Tako je dovolilo spremembo tožeče stranke (1. točka izreka prvostopenjske odločbe); ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke za 177.805,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.08.1992 do plačila (prvi odst. 3. točke izreka prvostopenjske odločbe); ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke do tožeče stranke za 177.805,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.08.1992 do plačila (drugi odst. 3. točke izreka prvostopenjske odločbe); zaradi medsebojnega pobotanja terjatev pravdnih strank zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 177.805,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.08.1992 do plačila (tretji odst. 3. točke izreka prvostopenjske odločbe); zavrnilo pobotni ugovor tožene stranke za 822.194,20 SIT s pripadki (4. točka izreka prvostopenjske odločb) ter toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 1.921.436,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.04.1992 do plačila in zakonske zamudne obresti od 177.805,80 SIT od 24.04.1992 do 23.08.1992 (2. točka izreka prvostopenjske odločbe). Pri tem je toženi stranki še naložilo, da tožeči stranki povrne 165.536,30 SIT pravdnih stroškov (5. točka izreka prvostopenjske odločbe). Tožena stranka se je proti navedeni odločbi pritožila. Sicer je navedla, da se pritožuje proti prvostopenjski sodbi, vendar pa iz vsebine pritožbe izhaja, da se pritožuje tudi zaradi spremembe tožeče stranke, torej proti prvostopenjskemu sklepu. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa (prvenstveno) spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oz. (podrejeno) njeno razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponoven postopek. Pri tem je priglasila pritožbene stroške z (19%) DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi ("od izdaje odločbe sodišča prve stopnje (Đ) dalje do plačila). Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Izpodbijana odločba je bila izdana po dnevu 14.07.1999, ko so prenehale veljati določbe "starega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Zato je pritožbeno sodišče postopek nadaljevalo po določbah "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99). Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožeče stranke. Ker iz podatkov spisa ni videti, da bi takšen sklep sprejelo na katerem od narokov (dne 23.06.1999, dne 08.07.1999 in dne 25.09.1999), ga je tožena stranka izpodbijala v pritožbi zoper končno odločbo. Iz pripravljalne vloge prejšnjih tožečih strank (tj. pred spremembo tožeče stranke) z dne 14.06.1999 (redna št. 48) izhaja, da so druga, četrta, peta in šesta tožeča stranka svoje terjatve cedirale na prvo tožečo stranko (medtem ko je tretja tožeča stranka tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zoper toženo stranko umaknila). To pa pomeni, da je na podlagi cesijske pogodbe prišlo le do spremembe v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju, kar nadalje pomeni, da bi druga, četrta, peta in šesta tožeča stranka (oz. njen pravni naslednik) morala ostati v pravdi kot stranka, kot tožnik (1. odst. 190. člena ZPP/99). Iz podatkov spisa namreč ni mogoče razbrati, da bi tožena stranka privolila v predlagano spremembo oz. zamenjavo na strani tožeče stranke, torej v procesnopravno nasledstvo (2. odst. 190. člena ZPP/99). Ker torej ni bilo pogojev za to, da bi štirje tožniki (cedenti) izstopili, preostali tožnik (cesionar) pa stopil na njihovo mesto, je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (na podlagi 3. točke 365. člena ZPP/99). Posledično je razveljavilo tudi izpodbijano sodbo (na podlagi 1. odst. 354. člena v zvezi s 1. odst. 339. člena in 190. členom ZPP/99). Zadevo pa je vrnilo sodišču prve stopnje v novo (že četrto odločanje), in sicer na podlagi 356. člena ZPP/99 (v zvezi z 2. odst. 494. člena ZPP/77) pred drugim sodnikom. Prejšnji se je namreč do zadeve že procesnopravno in tudi materialnopravno opredelil. V zvezi z navedbami tožene stranke sodišče druge stopnje ugotavlja, da v vloženi pritožbi ni dopustno sklicevanje na navedbe v prejšnji pritožbi. Pritožnica mora namreč navesti razloge, ki jih želi v konkretni pritožbi uveljavljati (prim. sodbo in sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 08.12.1999, opr. št. III Ips 128/98). Sicer pa ugotavlja, da je na pritožbeni očitek glede preklica pooblastila odvetniku odgovorilo že v sklepu z dne 30.11.1993, opr. št. Cpg 1084/93-3 (na strani 3, v točki 3); na pritožbeni očitek glede pismene oblike pooblastila D. d.d., pa že v sklepu z dne 02.03.1999, opr. št. I Cpg 1324/98-2 (na strani 2). Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijano odločbo, je na podlagi 3. odst. 165. člena ZPP/99 odločitev o pritožbenih stroških (tožene stranke) pridržalo za novo končno odločbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cpg 139/2004
• VSL sklep I Cpg 1022/99
• VSL sklep I Cpg 570/2001