VSL sklep I Cp 520/2001

Jedro

Kadar mora biti pošiljka vročena osebno stranki (prvi in drugi odstavek 142. člena ZPP), mora vročevalec pisno sporočilo, naj bo naslovnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje (v smislu določbe tretjega odstavka 142. člena ZPP) pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP, pod pogoji, navedenimi v tem členu. Takšnega obvestila po določbah ZPP ne more pustiti v nabiralniku. Če je vročevalec omenjeno obvestilo pustil v nabiralniku, niso bili izpolnjeni pogoji za vročitev pisanja (tožbe) ob uporabi določbe četrtega odstavka 142. člena ZPP oz. za ravnanje po 140. in 141. členu ZPP. Ker tožba toženki ni bila pravilno vročena, niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, 1./ da se je dolžna izseliti iz sobe v izmeri 14 m2 nasproti vhodnih vrat v stanovanju tožnice, v II. nadstropju stanovanjskega objekta X. ul. 15, Kranj in jo izpraznjeno vseh oseb in stvari izročiti tožnici, 2./ da je dolžna tožnici izročiti ključ vhodnih vrat stanovanjskega objekta X. ul. 15, Kranj in 3./ da je dolžna izročiti tožnici original prodajne pogodbe med Občino Kranj in tožnico št. 362-010/91-04/1447, z dne 14.9.1992 in original aneksa št. 1 k prodajni pogodbi, št. 362-010/91-04/1447-1, z dne 5.5.1999, vse v 15 dneh. Zoper zamudno sodbo se pravočasno pritožuje toženka. V pritožbi pojasnjuje, da je njen priimek J., saj ga je spremenila na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljana, z dne 18.2.2000. Toženka ni prejela tožbe, zato nanjo ni odgovorila. Do prejema zamudne sodbe za tožbo sploh ni vedela in ni vedela, da mora nanjo odgovoriti. Tega bi se poslužila, če bi za tožbo sploh vedela. Toženka zato meni, da je zamudna sodba preuranjena in predlaga razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, in sicer v situacijo po nevročeni tožbi. Tožnica je na vročeno pritožbo odgovorila in pojasnila, da je glede na zakonsko predpostavko po drugem odstavku 141. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99) nepomembno, da toženka tožbe ni prejela. Pritožba je utemeljena. Prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe je po določbi 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi pojasnilo, da je bila v obravnavani zadevi toženki tožba v odgovor vročena 16.11.2000; glede na pritožbene navedbe pa je moralo pritožbeno sodišče preizkusiti pravilnost vročitve tožbe. V skladu z določbo prvega odstavka 142. člena ZPP mora biti tožba vročena osebno stranki. Sodišče prve stopnje oz. vročevalec bi torej moral v obravnavani zadevi pri vročitvi ravnati po določbah tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP. To pomeni, da bi moral vročevalec, ko dne 15.11.2000 toženke, ki bi ji moral pisanje osebno vročiti, ni našel tam, kjer naj bi se ji vročilo, poizvedeti, kdaj in na katerem mestu bi jo lahko našel, in ji pustiti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP, pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. Šele nato bi lahko, če je niti po tem ne bi našel, ravnal po 140. členu oz. 141. členu ZPP in bi veljalo, da je s tem vročitev opravljena. Ker vročevalec 15.11.2000 obvestila toženki ni pustil pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi v smislu določbe tretjega odstavka 142. člena ZPP, ampak ga je v nasprotju z določbami ZPP pustil v nabiralniku, kar izhaja iz njegovega poročila (list. št. 24 v spisu), niso bili izpolnjeni pogoji za ravnanje po četrtem odstavku 142. člena in 140. členu oz. 141. členu ZPP. Vročitev dne 16.11.2000, opravljena v skladu z omenjenimi določbami, torej ni bila (pravilno) opravljena. Glede na to je utemeljena trditev toženke, da ji tožba ni bila (pravilno) vročena in zato pogoj iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP za izdajo zamudne sodbe ob njeni izdaji ni bil izpolnjen. Ker je torej sodišče prve stopnje omenjeno določbo uporabilo zmotno, je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Zato je višje sodišče toženkini pritožbi ugodilo in v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo ter zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeno sodišče ob tem še opozarja, da je tožnica za zastopanje v obravnavani zadevi pooblastila P. Z. in J. Z. B., ki, kot izhaja iz podatkov spisa, nista odvetnika. V skladu z določbo 96. člena ZPP pa mora imeti pooblaščenec, ki ni odvetnik, za prenos pooblastila na drugega izrecno pooblastilo. V obravnavanem spisu tako ni ustreznega pooblastila tožnice (ampak le pooblastilo njenih pooblaščencev, ki nimata ustreznega pooblastila za njegov prenos) odvetniku B. K., ki je za tožnico nastopal v postopku pred sodiščem prve stopnje. Glede na to bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka ravnati v skladu z določbami 98. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 445/2000
• VSL sklep I Cpg 1210/99
• VSL sodba I Cpg 248/99