<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep I Cpg 1148/99

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2001:I.CPG.1148.99
Evidenčna številka:VSL04359
Datum odločbe:08.05.2001
Področje:zavarovalno pravo - pogodbeno pravo - obligacijsko pravo
Institut:plačilo - neplačilo obveznosti

Jedro

Zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele naslednji dan, ko zavarovanec plača prvo premijo, če je dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe. Če pa je dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe, zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Zavarovalnica lahko dolžnika pisno obvesti o zapadlosti premije, kar ima za posledico po samem zakonu, da zavarovalna pogodba v 30 dneh po prejemu tega obvestila preneha, če zavarovanec zapadle obveznosti ne poravna. Če pa zavarovalnica v praksi dolžniku ne pošlje priporočenega obvestila o zapadlosti premije, se jamstvo zavarovalnice nadaljuje kljub neplačani premiji, vendar pa zavarovalna pogodba po samem zakonu preneha, če premija ni plačana niti v enem letu po njeni zapadlosti.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdani sklep o izvršbi razveljavilo v 1. in 3. točki njegovega izreka ter tožbeni zahtevek tožeče stranke stroškovno (2. točka izreka prvostopenjske sodbe) zavrnilo (1. točka izreka prvostopenjske sodbe). Tožeča stranka se je proti navedeni sodbi pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa njeno razveljavitev z vrnitvijo zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje oz. njeno spremembo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku. Pri tem je priglasila pritožbene stroške. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo izdalo pred dnem 14.07.1999, ko so začele veljati določbe "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Zato je pritožbeno sodišče postopek nadaljevalo po določbah "starega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka je očitala sodišču prve stopnje, da je zagrešilo absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 13. tč. 2. odst. 354. člena ZPP/77, ker se ni opredelilo do navedb tožene stranke (Đ?) iz ugovora proti sklepu o izvršbi. Ker pa tožeča stranka s tem v zvezi ni pojasnila svojega pravovarstvenega interesa, sodišče druge stopnje te pritožbene navedbe ni upoštevalo. Upoštevalo pa tudi ni pritožbene navedbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo "glede vseh navedb in dokazov, predlaganih s strani tožeče stranke, ki so pomembni za odločitev v zadevi", saj tožeča stranka navedb in dokazov ni konkretizirala. Sicer pa iz dokaznega sklepa in razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje predložene zavarovalne police in račune vpogledalo in dokazno ocenilo. Čeprav drugostopenjsko sodišče ni zasledilo zatrjevanih postopkovnih kršitev (iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP/77), pa je izpodbijano sodbo vseeno (zaradi pomanjkljivih razlogov o odločilnih dejstvih) razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (po 1. odst. 369. člena ZPP/77). Zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi šele naslednji dan, ko zavarovanec plača prvo premijo oz. letno premijo v enkratnem znesku, če je bilo dogovorjeno, da je treba premijo plačati ob sklenitvi pogodbe (1. odst. 913. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR)). Če je bilo dogovorjeno, da je treba premijo plačati po sklenitvi pogodbe (2. odst. 913. člena ZOR), pa zavarovalno jamstvo po sklenitvi pogodbe nastopi na dan, ki je v pogodbi določen kot dan začetka zavarovanja. Posledica neplačila premije v prvem primeru je, da dokler prvo oz. enkratno plačilo ni opravljeno, zavarovanje sploh ne učinkuje, čeprav je bila pogodba veljavno sklenjena. Posledica neplačila premije v drugem primeru pa je, da zavarovanje učinkuje do razveze pogodbe (ex nuncĐ) po samem zakonu (po 3. odst. oz. po 4. odst. 913. člena ZOR). Zato naj sodišče prve stopnje v zvezi z zavarovanjem po ponudbi št. 122640 (priloga A6) in plačilom zneska 276.909,00 SIT (priloga A7) jasno, nedvomno ugotovi, kakšen je bil dogovor glede plačila premije in do kdaj je (če je) zavarovanje učinkovalo. V zvezi z zavarovanjem po ponudbi št. 125540 (priloga A8) in plačilom zneska 213.768,00 SIT (priloga A9), pa naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je zavarovalnica dolžnika (toženo stranko) pisno obvestila o zapadlosti premije, saj ima to po samem zakonu za posledico, da zavarovalna pogodba v 30 dneh po prejemu obvestila preneha, če zavarovanec zapadle obveznosti ne poravna (3. odst. 913. člena ZOR). V praksi se namreč lahko dogodi, da zavarovalnica dolžniku ne pošlje priporočenega obvestila o zapadlosti premije, kar ima za posledico, da se jamstvo zavarovalnice nadaljuje kljub neplačani premiji, pri čemer pa pogodba po samem zakonu preneha (učinkovati), če premija ni plačana niti v enem letu po njeni zapadlosti (4. odst. 913. člena ZOR). V zvezi z zavarovanjem mednarodne špediterske odgovornosti ter plačilom zneskov 15.679,65 SIT (priloga A10) in 15.670,50 SIT (priloga A11) pa naj sodišče prve stopnje upošteva, da klavzula iz 3. odst. 913. člena ZOR ni bila v skladu z 902. členom ZOR navedena v zavarovalni polici, ampak (enostransko in posplošeno) na računih št. 8030020160 (priloga A10) in št. 8030020230 (priloga A11). Ugotovi pa naj, ali je tožena stranka prvega, ki je zapadel dne 30.06.1998, dejansko plačala dne 26.02.1999, drugega, ki je zapadel v plačilo dne 29.09.1998, pa dne 05.03.1999 (gl. 5. točko pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 24.05.1999). To bi namreč pomenilo, da je bila premija v obeh primerih plačana naknadno, vendar pred iztekom enega leta od njene zapadlosti (4. odst. 913. člena ZOR). Nadalje pa bi pomenilo, da je ponovno kritje nastopilo 24 ur po plačilu premije. Opomba: gl. prispevek Brede Hladnik, ki je bil pod naslovom "Posledice neplačila premije v zavarovanje" objavljen v glasilu Zavarovalnice Triglav, d.d., "Obzornik", št. 6/1997, št. 7-8/1997, št. 9/1997, št. 10/1997 in št. 11/1997. Ker so pomanjkljivi razlogi v izpodbijani sodbi tudi posledica nepravilne pravne presoje, zaradi katere manjka (nakazana) potrebna dejanska podlaga, se sodišče druge stopnje ni odločilo za morebitno spremembo izpodbijane sodbe (po 373. členu ZPP/77), saj pritožbeno sodišče ne more zgolj na podlagi spisa vzeti za temelj svoje odločbe dejstva, katerih sodišče prve stopnje ni ugotovilo in nanje svoje sodbe ni oprlo. Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijano sodbo, je na podlagi 3. odst. 166. člena ZPP/77 odločitev o pritožbenih stroških tožeče stranke pridržalo za (novo) končno odločbo.

 


Zveza:

ZOR člen 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4, 913, 913/1, 913/2, 913/3, 913/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01NTk4OA==