VSL sklep I Cpg 118/2001

Jedro

Neobičajen način plačila le vzpostavlja domnevo obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti - to je vednosti o sopogodbenikovem slabem ekonomsko-finančnem stanju kot enem od pogojev izpodbijanja. Četudi je domneva subjektivnega elementa podana, lahko toženec še vedno dokazuje, da subjektivni element ni podan (naprimer, da ni šlo za neobičajen način poplačila, kot ugotavlja sodišče v tem primeru), s čimer pa toženec de facto dokazuje, da ni vedel za slabo finančno stanje stečajnega dolžnika. V obravnavanem primeru pa toženec sam navajal, da je že ob sklenitvi pogodbe vedel za sopogodbenikovo nesolventnost, zato subjektivnega elementa (in torej tudi neobičajne izpolnitve kot domneve obstoja subjektivnega elementa) niti ni treba še drugače dokazovati.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da so pravna dejanja tožeče stranke, storjena v korist tožene, brez pravnega učinka nasproti stečajni masi tožeče stranke. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila in med drugim navedla, da je pogodbeno določilo o asignaciji nekonkretizirano, saj niso določeni elementi asignacijske pogodbe (stranke, znesek, zapadlost), zato ne gre za običajno izpolnitev. Dogovor o asignaciji kot način plačila, ki ni neobičajen, je potrebno tolmačiti restriktivno. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) ugotovilo, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno napačna. Zakon o prisilni pravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v 1. odst. 125. čl. jasno določa tri pogoje za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju: 1) izpodbojno dejanje je bilo storjeno eno leto pred začetkom stečaja; 2) posledica izpodbojnega dejanja je neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov (oškodovanje upnikov oziroma priviligirano poplačilo - objektivni element); in 3) vednost druge stranke, v korist katere je bilo izpodbijano dejanje storjeno, o slabem ekonomsko-finančnem stanju stečajnega dolžnika (subjektivni element). Obstoj prvega pogoja (da so bila izpodbijana dejanja storjena v zadnjem letu pred začetkom stečajnega postopka) v konkretnem primeru ni sporen. Glede obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti (vednost o slabem ekonomsko-finančnem stanju sopogodbenika) pozna ZPPSL več domnev (4. odst. 125. čl. ZPPSL), med njimi tudi neobičajno (inkongruentno) izpolnitev. Neobičajen način plačila ni predpostavka stečajnega izpodbijanja pravnih dejanj, temveč le domneva obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi med strankama obstoj subjektivnega elementa izkazan. Tožena stranka je v svoji vlogi z dne 24.10.2000 (list. št. 13) med drugim navedla, da je tožeča stranka zaprosila toženo za leasnig motornih vozil, pri čemer je delavka tožene stranke A. M. ob pregledu dokumentacije ugotovila, da ima tožeča stranka blokiran žiro račun, zaradi česar je bilo dano negativno mnenje. Nadalje v cititrani vlogi tožena stranka navaja, da "...je bil zaradi poznavanja slabega likvidnostnega položaja tožeče stranke že v času obravnavanja zahtevka za odobritev leasinga...", na listini "Postopek odobritve posla in odgovorne osebe" v prilogi B3 pa je v desnem spodnjem kotu z roko pripisano, da "...so (s čimer je nedvomno mišljena tožeča stranka) neprekinjeno blokirani zadnjih 5 let", kar še dodatno potrjuje, da se je tožena že ob sklenitvi posla zavedala, da je tožeča stranka v resnih in dolgotrajnih finančnih težavah, saj utegne tako dolga neprekinjena blokacija žiro računa pomeniti obstoj stečajnega razloga. Vsega navedenega ni mogoče razlagati drugače kot nedvomno izkazano vednost tožene stranke o slabem ekonomsko-finančnem stanju tožeče že ob sklenitvi izpodbojnega posla (in ne šele ob prejemu izpolnitve, kot zahteva 1. odst. 125. čl. ZPPSL). Četudi bi v konkretnem primeru morda res bila asignacija dogovorjena že ob sklenitvi posla in torej ne bi šlo za neobičajen način plačila, pa je za odločitev o zadevi bistveno, da neobičajen način plačila le vzpostavlja domnevo obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti - to je vednosti o sopogodbenikovem slabem ekonomsko-finančnem stanju kot enem od pogojev izpodbijanja. Četudi je domneva subjektivnega elementa podana, lahko toženec še vedno dokazuje, da subjektivni element ni podan (naprimer, da ni šlo za neobičajen način poplačila, kot ugotavlja sodišče v tem primeru), s čimer pa toženec de facto dokazuje, da ni vedel za slabo finančno stanje stečajnega dolžnika. V obravnavanem primeru pa je toženec sam navajal, da je že ob sklenitvi pogodbe vedel za sopogodbenikovo nesolventnost, zato subjektivnega elementa (in torej tudi neobičajne izpolnitve kot domneve obstoja subjektivnega elementa) niti ni treba dokazovati. Zato je razlogovanje sodišča prve stopnje, da vsled načina plačila, ki v konkretnem primeru ni neobičajen, ni utemeljen zahtevek na izpodbijanje pravnih dejanj, materialnopravno zgrešeno. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da je tožnik glede nekaterih cesij ter asignacije za znesek 800.000,00 SIT uveljavljal še drugo domnevo obstoja subjektivnega elementa izpodbojnosti - da so bila izpodbijana dejanja storjena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka (prim. 2. točko 4. odst. 125. čl. ZPPSL). Ker je prvostopenjsko sodišče zaradi zgoraj opisane napačne uporabe materialnega prava zahtevek zavrnilo zaradi (zmotno ugotovoljenega) neobstoja subjektivnega elementa, obstoja objektivnega elementa izpodbojnosti (oškodovanje stečajnih upnikov) niti ni ugotavljalo. Obstoj le-tega je toženec izrecno izpodbijal v vlogi z dne 24.10.2000 (list. št. 14) in ta del ugovora je sodišče sicer v sodbi povzelo, a se do njega ni opredelilo. Ker obstoj objektivnega elementa kot enega od pogojev za izpodbojnost pravnih dejanj stečajnega dolžnika tako sploh ni ugotovljen, je sodišče druge stopnje na podlagi 355. čl. ZPP izpodijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ker je sodišče druge stopnje sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, je odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cpg 860/2001
• VSL sodba Cpg 1278/93
• VSL sodba I Cpg 1363/99