VSL sklep I Cpg 1387/2000

Jedro

Po 2. odst. 3. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) kriterij pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2 točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka kot taksna zavezanka ni pravočasno plačala sodne takse za sodbo v višini 12.000,00 SIT ter za taksni opomin v višini 1.500,00 SIT. Zaradi tega je dolžna plačati še kazensko takso v znesku 6.750,00 SIT. Naročilo je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da znesek 20.250,00 SIT prenese z računa taksnega zavezanca na račun sodnih taks. Zoper sklep se je taksna zavezanka pravočasno pritožila. Navedla je, da ji je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo sodno takso za krivično sodbo. Za toženo stranko je delala pošteno in uspešno skladno s pogodbo do 15.8.1998. Ker ji tožena stranka ni plačevala izvršenih storitev, je skušala terjatev izterjati po sodni poti. Predlagala je, da sodišče druge stopnje razveljavi izpodbijani sklep in ukrepa zaradi laži, ki jih je izrekel g. Benčina na sodišču in v svojih ugovorih. Pritožba ni utemeljena. Po 2. odst. 3. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) mora takso za sodno odločbo plačati tožnik, ne glede na uspeh v postopku, ki je (načeloma) merilo pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka. Taksna obveznost tožeče stranke za sodbo je tako po 2. točki 2. odst. 4. člena ZST nastala, ko ji je bila sodna odločba vročena, to je dne 26.1.2000 (vročilnica pripeta k list. št. 11). Iz vročilnic, pripetih k listovni številki 11 in 18 sodnega spisa, je razvidno, da je tožeča stranka prejela taksni nalog za plačilo sodne takse za sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IX Pg ... z dne 12.11.1999, dne 26.1.2000 in taksni opomin dne 4.10.2000. Kot je razbrati iz pritožbe, taksna zavezanka - tožeča stranka dolgovane sodne takse ni plačala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti v 15 dneh po prejemu opomina plačala takse za sodbo in opomin, ki jo je kot taksna zavezanka dolžna plačati (1. odst. in 2. točka 2. odst. 4. člena ZST in 1. odst. Tar. št. 2 ter Tar. št. 37 Taksne tarife ZST). Prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o plačilu 50% kazenske takse. Ta odločitev sloni na določilih 2. odst. 29. in 1. odst. 30. člena ZST. Iz obeh citiranih določil izhaja, da mora pravna oseba, kadar ne plača sodne takse skladno z določilom 4. odst. 26. člena ZST, plačati poleg dolžne takse še 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso, kar ugotovi sodišče s sklepom, ki ga pošlje v izvršitev Agenciji za plačilni promet Republike Slovenije, ki vodi žiro račun taksnega zavezanca. Sodišče druge stopnje taksni zavezanki še pojasnjuje, da njene pritožbene trditve, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, niso predmet tega postopka, v katerem se obravnava sklep o prisilni izterjavi sodne takse za sodbo. V kolikor pritožnica ni bila zadovoljna s sodbo, bi se morala zoper njo pritožiti. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje, ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena, v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 385/2000
• VSL sklep II Cpg 605/2000
• VSL sklep I Cpg 1425/2000